Ostali prostori so še:
- bivalna kuhinja (hladilnik, električni štedilnik, TV ),
- kopalnica z banjo, manjša kopalnica z tušem,
- WC in hodnik + 2 balkona
 

povprečen pritok Savice v jezero = ~5m3/s ,
povprečen odtok pri cerkvi Sv. Janeza pa 8,34m3/s
največja gladina maja, najnižja pa februarja
rekordna višina gladine + 3,7 m (1967)
starost jezera = ~ 12.000 let

V obdobju 1954 - 1990 je bil led
na Bohinjskem jezeru povprečno kar 61 dni na leto.

12. 4. 1998 ob potresu zdrsne 100m obale v jezero

Ribe v Bohinjskem jezeru:

jezerska postrv ( Salmo trutta ) , do 20 kg , 120 cm
jezerska zlatovščica ( Salvelinus alpinus ) ,
klen (Leuciuscus cephalus ) , menek (Lota lota ) , pisanec (Phoxinus phoxinus)

- trdota Save bohinjke = 6,7 °N (  1 °N = 10 mg CaO / l )

Q - pretok pri iztoku iz B. jezera , P - padavina na območju Komne , (obdobje  1961 - 90 )
* vrednost 100 pomeni 1/12 letne vrednosti

dimenzije = 2,1 x 1,1 km ,  dolžina obale = 6 km
površina = 1,43 km2 , volumen = 31 Mm3 , največja globina = 30 m , povprečna globina = 18 m
( krapi, somi, ščuke .. ; lov iz čolna ali z obale )

Svetovni pokal v veslanju 28. 5. - 31. 5. 2010

Najverjetnejši vzrok za nastanek Triglavskih jezer so dokaj

Število ur osončenja:  St. Fužina = 1580 ur / Kredarica = 1802 ur
Količina letnih padavin:  Bled = 1519 mm , Boh. Bistrica = 2198 mm , St. Fužina = 2333 mm , Komna = 2934 mm Rekordna količina padavin v Sloveniji je na območju Komna - Krn in znaša 4000mm letno.

Povprečno trajanje snežne odeje v Julijskih Alpah je 100 - 200 dni.
Triglavski ledenik je imel največji obseg v letih 1500 - 1850,
Zima 2000 / 2001 : 7m snega na Kredarici ,
šele 4. 1. 2008 pa je sneg pobelil tudi dolinska območja Bohinja

Število ledenih dni na Kredarici = 158, 3 ( ko je maksimalna temparatura pod 0 ° C)
Sončno obsevanje v alpah znaša 3700 MJ/m2  letno (v severnih alpskih stenah le 800 MJ/m2)
 

* * *  SNEŽNA ODEJA  * * * (podatki za obdobje 1960/61 - 1989/90)

* * * * * * * * *	jan	feb	mar	apr	maj	jun	jul	avg	sep	okt	nov	dec
povprečno število dni z snežno odejo (Kredarica)	31	28	31	30	31	26	6	2	7	16	27	31
povprečno število dni z snežno odejo (Stara Fužina)	27	24	22	7	0	0	0	0	0	1	9	21
povprečno število dni z sneženjem (Stara Fužina)	9	8	7	4	0	0	0	0	0	0	4	7
povprečna maks. višina  snežne odeje [cm]  (Stara Fužina)	54	69	57	19	2	0	0	0	0	1	20	39

Alpski svizec ( Marmota marmota )

- 0,5 m velik glodalec iz družine veveric in živi na višini 1000 - 2300m, razvil se je v S. Ameriki
- živi 15 - 18 let
- na ozemlju Slovenije so živeli v ledeni dobi; po pleistocenu so izumrli
  (v pleistocenu je bil nižinska žival)   po 2. sv. vojni ponovno naseljeni.

- v rovih prebijejo 5 - 6 mesecev (zima), skupno pa 3/4 leta
- ena družina (15 osebkov) na 0,5 - 3 hektara ,
- črevo dolgo 5m , dnevna potreba po hrani 1 - 1,5 kg , zredijo se tudi nad težo 5 kg,
  hrani se z sočno travo in zelišči,  od 50 - 100 živali/km2 pride v okolje letno 0,5 t gnoja

- zimsko spanje: 7 - 5 živali v klobčiču, 2 - 3 utripi/min in 1 - 4 vdihi/min,
  telesna temparatura pade na 4,5 °C , vsakih 15 - 20 dni se prebudijo,

- 96 nahajališč v Julijskih Alpah (1993) , v Sloveniji 115 , v Julijskih Alpah 450 - 500 živali
 (Mišeljska dolina, pl. pod Mrzlim vrhom, Velo polje, Tosc, dolina Triglavskih jezere,
 Viševnik Veliki Draški vrh )

Hrošči v Alpskem Svetu

- alpski kozliček (Rosalia alpina) , v bukovih sestojih
- puščavnik ( Osmoderma eremita ) , izumrl?
- krešiči ( Carabus Alpestris )
- alpski brezokec , ( v jamah okoli Triglava)
- jamski mrharčki ( Leiodidae ) [ drobnoovratnik ]
- gorski govnač ( Trypocopris alpinus )
- kozaka ( Agubus soliere in Hydroporus nivalis) , v Triglavskih jezerih

Na splošno pa je cela Slovenija raj za koleopterologe ker ima
6000 vrst hroščev precej večja Nemčija pa le 8000 vrst.

- kemičma erozija v porečju Save Bohinjke = 80 - 90 m3/km2/leto

- Triglavsko brezno (402 m ,globina  -274 m)
- jama pod Debelim vrhom (684 m ,globina -410 m) ; pod Debelim vrhom je 26 jam
- Brezno pod gamsovo glavico (600m ,globina -817 m) - Pršivec
- Govic ( 442 m, globina -2o8 m ) , sega pod jezersko gladino

- Savica priteče iz 550 m dolge jame
- Jama pod Babjim zobom: kristali kalcita - kapuče

- Jesenice - Trst = 145 km , 198 mostov in 42 predorov
- 65 m dolg most čez sotesko Vintgar
- predor Obrne (1294 m ) je drugi najdaljši

- Soteska (481 m) je najnižja točka na trasi Jesenice - Bohinjska Bistrica
- Karavanški predor ( 7975 m) je najvišja točka (635,6 m)
                                              slovenskega železniškega omrežja
- viadukt Idrijca ( 258,8 m ) najdaljši viadukt na Bohinjski progi

- z aktiviranjem Turske proge 7. 7. 1909 je bila čezalpska relacija popolnoma dokončana
- avstrijske železnice so za ofenzivo pri Kobaridu odpremile 848 vojaških kompozicij
- 8. avg. 1927: otvoritev obnovljenega solkanskega mostu (največji kamniti lok na svetu )

BOHINJSKA PROGA 1906 - 2006

8.  7. 06 : predstavitev knjige Skrivnost bohinjskega predora , film Predorska reka , 19:30
14. 7. 06 : Nomenj : odkritje spomenika črnovojnikom , 18 : 00
15. 7. 06 : osrednja prireditev, 13:40 prihod vladnega vlaka
28. 7 - 10. 8.: možnost ogleda filmov v sanitetnem vagonu
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
BOHINJSKI PREDOR  ( 6327 m)

-preboj predora 20. 5. 1904 , uradni preboj 31. 5. 1904 po
-pri delu v predoru 10 smrtno ponesrečenih , invalidnih pa je ostalo 89 delavcev
-v predoru vodne žile s temparaturo 7 ° C , temperatura hribine 7 - 10 °C
-gladina vode v skrajnih primerih (deževje)  seže tudi do 60 cm nad tirnicami
-predor je bil zgrajen večinoma ročno v 53 mesecih ,
-revalorizirana cena predora več deset miljonov evrov

- Bohinj je bil železarsko zaledje svetolucijske (Most na Soči) kulture, ko
  so prvotni prebivalci pridobivali (noriško) jeklo direktno iz rude.
  Ajdovski gradec   pri Boh. Bistrici je bil ključno mesto
  železnodobnega in poznorimskega Bohinja.

- taljenje je potekalo pri 1200 ° C , tekoči grodelj iz sodobnega plavže pa nastane
  pri 1600 ° C in vsebuje  3 - 5 % oglijka, medtem ko jeklo vsebuje
  maksimalno 1,7 % ogljika , večinoma pa pod 1 %.

- 1776: za 1t grodlja so porabili 3t rude
- 1789: zoisovi fužinarji zgradijo 3m široko pot skozi Sotesko ( Bled --> Bohinj)
- 1791: nov plavž v Boh. Bistrici - 1. sodobni plavž na Kranjskem
            (  2,4 t rude + 4,5 t oglja ---> 1t grodlja )
- 1782: letna proizvodnja Bohinjskega železa = 258 t
- 1855: pri fužinah in od fužin v Bohinju je imelo zaslužek 680 ljudi

Bohinj je bil zaledje Soške fronte in oskrbovalna pot za
15. gorsko (ogrsko) brigado, ki je držala položaje vzhodno od Krna.

1872:  društvo Triglavski prijatelji - 1. turistična organizacija v Bohinju
1907: "Društvo za pridobitev tujcev za Boh. Bistrico z okolico in občino Srednja vas"
1910:  1. hotel = Hotel Zlatorog
1947:  Turistično društvo Bohinj  vpisano v seznam turističnih društev

[Arso.gov.si/vode/podatki/stanje_voda.html] nivo rek, tudi Save Bohinjke
[Arso.gov.si/vreme/.../snezna_odeja.html] Višina snega na Kredrici ( ~ 2500 m )
[Snezni-telefon.si/] Višina snega na slovenskih smučiščih

[Hribi.net/gorovje/julijske_alpe/1] Julijske Alpe
[Mtbture.com/tura_celotna.php?id=200] Črna prst in Rodica (Bohinjski masakr) - z kolesom
[Rtvslo.si/tureavanture/...] Vogar - Planina, ki pade v Bohinjsko jezero
[Jkb.si]   -  Jadralni klub bohinj
[Kajakbohinj.com] Kajak kanu klub Bohinj ,  [Vesl-klub-bled.si ] Veslaški klub BLED
[Flickr.com/photos/smrtskoso/sets/....] Slike ob stoletnici Bohinjske proge

Slike Bohinja [Galerija.foto-narava.com/...=Bohinj]
Fotografije iz Bohinja   [Community.fotopic.net/...t=Bohinj...]
Bohinjske fotografije na Foto-Slovenija.com  [Foto-slovenija.com/...search=Bohinj]

ZD Bohinj [ZD-bohinj.s] , [Gorenjske-lekarne.si/../333] lekarna v Bohinju
Kulturno društvo Bohinj [Kdbohinj.si] , OS šola [Osnovna-sola-bohinj.si/]
Bohinjsko jezero na poštni znamki , jezero kot ga je leta 1862 naslikal slikar Anton Karinger (1829–1870) :
[Posta.si/opis-postnega-ziga/3924/Romanticno-slikarstvo-krajina?nodeid=534]