Franci Žnidaršič o svoji babici pravi takole:

Svoje babice Angelce Žnidaršič, roj. Simončič, se spominjam kot zelo dobrosrčne in skrbne žene, matere in babice, ki sem jo imel zelo rad. Kot prvega vnuka me je imela zelo rada in vsakomur je rada poudarila, da sem njen "prvi" vnuk.

še babičina dobra volja. Kot osmošolec se najraje spominjam počitnic, ki sem jih preživel pri babici Angelci. Takrat smo živeli na Dobu, avtomobila pa še nismo imeli, zato sem vedno hodil peš iz Jelovca v Drenovec. Babici sem se vedno zasmilil, ker sem moral hoditi tako dolgo in ker sem bil tako majhen in tako suh.

Zelo rad sem imel živino in domače živali, zato sem ji pomagal v hlevu ali pa pri gospodinskih opravilih. Moja babica je bila "rahlega" zdravja, zato sem ji nosil vodo iz studenca, takrat pač ni bilo napeljane vode po hišah. Babica je bila skromna ženska in zelo dobra gospodinja. Kadar sem preživljal počitnice pri njej, me je vedno "pocrkljala" z mojima najljubšima jedema. Zelo rad sem jedel gobovo juho in polento ter krompir in fižol v "kropčku"!

Ker sem bil njen prvi in hkrati najstarejši vnuk, mi je zaupala "liter", s katerim sem hodil po jabolčnik v "keuder". Nekega dne pa se je zgodilo, da sem se ga malo napil in pozabil na goste v hiši. Kljub moji napaki, pa me ni nihče okregal, ampak so se vsi smejali mojim rdečim ličkam. Takšne in drugačne potegavščine, ki sem jih kdaj pa kdaj zagrešil, nikoli nisem odslužil z kaznijo.

Svoje babice Angelce se še danes rad spominjam in o njej ter njenih težkih in lepih trenutkih v življenju pripovedujem svojima hčerama.

Zdenka Poljšak, roj. Žnidaršič pravi takole:

Stara mama - " DRENOVŠKA" je prišla k nam na obisk v Šmarje, ker je bila bolana in pomislite, pri nas je ostala nekaj dni. Zjutraj si je počesala svoje dolge lase. Spletla si je dolgo kito in naredila svitek na glavi. To je zelo spretno opravila in še sedaj jo "VIDIM", kje je sedela in kako si je česala lase, saj je bilo zame to čudovito. Spominjam se tudi, kako smo šli pozimi na počitnice. Stara mama nas je vedno z veseljem, dobro voljo in dobroto sprejela. S sestro Tino sva želeli obe kruhov "krajec", da bova zdravi in lepih rdečih lic, kar se vidi še danes. Stara mama je odrzala "krajec" in ga dala sestri Tini. Žalostno sem jo gledala ter mislila, da s krajcem ne bo nič. Ampak stara mama je obrnila kruh ter odrezala krajec tudi meni. Juhuhu! To pa ni bilo kar tako, kajti vsi vemo kako se reže kruh, še posebno " STAR ATE"! Vedno sem si želela, da bi bila stara mama Angelca dolgo med nami, saj bi jo tako dobro spoznali tudi moje mlajše sestrične in bratranci. Veliko je lepih spominov.

Tina Žnidaršič pa dodaja:

Ferdo Železnik pripoveduje:

Bil sem nagajiv, živahen otrok, vedno sem kaj "ušpičil". Stara mama pa se je nasmehnila in dejala, da sem tako "ušikan", da se še jeziti ne more. Vedno pa mi je prihranila "bedrco" od kokoške. Zelo sem imel rad oba.

Stane Bobek hudomušno pripoveduje:

Joj, najboljši "na krop krompir" je naredila. Vedno mi je ponujala kislo mleko, ob katerem me je kar zmrazilo, kajti nisem ga maral. Spominjam se nagajivosti našega starega ata, ko nam je zvečer zvezal smučke z mokro vrvico, čez noč pa je zmrznilo in zjutraj smo komaj razvozljali naše smuči. On pa nas je "špejal" skozi okno in se hudomušno smejal. Po naši smučariji smo se morali takoj preobleči in pogreti na peči. Naše perilo pa sta stara mama in ata dala sušiti. To so prijetni spomini, katere obujam, ko jih pripovedujem svojima sinovoma.

Danes, ko je to že ena velika družina, polna sestričen, bratrancev in že njihovih otrok, je najlepše takrat, ko se zberemo skupaj. Ponavadi se zgodi vsaj enkrat na leto, ko je kakšna "ANDAHT".