spomini vnukov

 

 

 


Domov
Gor
NAŠ ROD
Simončič, Avsec
Klanšek
Novšak
Končina
Simerškovi iz Šavne peči
DRUŽINSKO DREVO

 

BODI DOBER!
STORI VSE KAR MOREŠ,
DA BODO SREČNI VSI,
KI PRIDEŠ Z NJIMI V STIK.
BODI SONCE!


~ JULIJ 2002 ~

 

 

Franci Žnidaršič o svoji babici pravi takole:

Svoje babice Angelce Žnidaršič, roj. Simončič, se spominjam kot zelo dobrosrčne in skrbne žene, matere in babice, ki sem jo imel zelo rad. Kot prvega vnuka me je imela zelo rada in vsakomur je rada poudarila, da sem njen "prvi" vnuk.

Še danes se je spominjam kot drobne ženske, koščenega podolgovatega in vedno nasmejanega obraza, velikih, sijočih oči ter hitrih kretenj, ki jih je naredila ob vsakem koraku. Njene gladko počesane lase je obvezno pokrila z ruto. Še posebno pa sem občudoval njeno lepoto ob nedeljah. Skrivaj sem jo opazoval, kako se je oblačila in česala svoje lase ter se nato odpravila k maši. Nedelja je bil poseben dan v tednu, saj je bila takrat "hiša" v Drenovcu polna veselja, radosti in lepe besede, ki jo je napolnila

še babičina dobra volja. Kot osmošolec se najraje spominjam počitnic, ki sem jih preživel pri babici Angelci. Takrat smo živeli na Dobu, avtomobila pa še nismo imeli, zato sem vedno hodil peš iz Jelovca v Drenovec. Babici sem se vedno zasmilil, ker sem moral hoditi tako dolgo in ker sem bil tako majhen in tako suh.

Navade in običaji so bili pri nas na Dobu drugačni od babičinih. Pri njej je bila navada, da smo pred kosilom zmolili. Tako sem se tudi jaz pridno naučil molitev, katerih me je naučila babica.

Zelo rad sem imel živino in domače živali, zato sem ji pomagal v hlevu ali pa pri gospodinskih opravilih. Moja babica je bila "rahlega" zdravja, zato sem ji nosil vodo iz studenca, takrat pač ni bilo napeljane vode po hišah. Babica je bila skromna ženska in zelo dobra gospodinja. Kadar sem preživljal počitnice pri njej, me je vedno "pocrkljala" z mojima najljubšima jedema. Zelo rad sem jedel gobovo juho in polento ter krompir in fižol v "kropčku"!

Ker sem bil njen prvi in hkrati najstarejši vnuk, mi je zaupala "liter", s katerim sem hodil po jabolčnik v "keuder". Nekega dne pa se je zgodilo, da sem se ga malo napil in pozabil na goste v hiši. Kljub moji napaki, pa me ni nihče okregal, ampak so se vsi smejali mojim rdečim ličkam. Takšne in drugačne potegavščine, ki sem jih kdaj pa kdaj zagrešil, nikoli nisem odslužil z kaznijo.

Ob "velikih " praznikih so se v Drenovcu radi zbrali tete in strici z družinami. Takrat pa je babica skuhala "tavelik pisker kurje juhe". Tako sta se veselje in radost slišala daleč naokoli.

Svoje babice Angelce se še danes rad spominjam in o njej ter njenih težkih in lepih trenutkih v življenju pripovedujem svojima hčerama.

Zdenka Poljšak, roj. Žnidaršič pravi takole:

Stara mama - " DRENOVŠKA" je prišla k nam na obisk v Šmarje, ker je bila bolana in pomislite, pri nas je ostala nekaj dni. Zjutraj si je počesala svoje dolge lase. Spletla si je dolgo kito in naredila svitek na glavi. To je zelo spretno opravila in še sedaj jo "VIDIM", kje je sedela in kako si je česala lase, saj je bilo zame to čudovito. Spominjam se tudi, kako smo šli pozimi na počitnice. Stara mama nas je vedno z veseljem, dobro voljo in dobroto sprejela. S sestro Tino sva želeli obe kruhov "krajec", da bova zdravi in lepih rdečih lic, kar se vidi še danes. Stara mama je odrzala "krajec" in ga dala sestri Tini. Žalostno sem jo gledala ter mislila, da s krajcem ne bo nič. Ampak stara mama je obrnila kruh ter odrezala krajec tudi meni. Juhuhu! To pa ni bilo kar tako, kajti vsi vemo kako se reže kruh, še posebno " STAR ATE"! Vedno sem si želela, da bi bila stara mama Angelca dolgo med nami, saj bi jo tako dobro spoznali tudi moje mlajše sestrične in bratranci. Veliko je lepih spominov.

Tina Žnidaršič pa dodaja:

Ob spominih na njo pomislim, da je vredno trdo in vztrajno delati ter živeti v sreči vsak trenutek, ki ti je v življenju dan - podarjen!

Ferdo Železnik pripoveduje:

Bil sem nagajiv, živahen otrok, vedno sem kaj "ušpičil". Stara mama pa se je nasmehnila in dejala, da sem tako "ušikan", da se še jeziti ne more. Vedno pa mi je prihranila "bedrco" od kokoške. Zelo sem imel rad oba.

Stane Bobek hudomušno pripoveduje:

Joj, najboljši "na krop krompir" je naredila. Vedno mi je ponujala kislo mleko, ob katerem me je kar zmrazilo, kajti nisem ga maral. Spominjam se nagajivosti našega starega ata, ko nam je zvečer zvezal smučke z mokro vrvico, čez noč pa je zmrznilo in zjutraj smo komaj razvozljali naše smuči. On pa nas je "špejal" skozi okno in se hudomušno smejal. Po naši smučariji smo se morali takoj preobleči in pogreti na peči. Naše perilo pa sta stara mama in ata dala sušiti. To so prijetni spomini, katere obujam, ko jih pripovedujem svojima sinovoma.

Danes, ko je to že ena velika družina, polna sestričen, bratrancev in že njihovih otrok, je najlepše takrat, ko se zberemo skupaj. Ponavadi se zgodi vsaj enkrat na leto, ko je kakšna "ANDAHT".

 

       avtorja pišite nam

Domov | Gor | NAŠ ROD | Simončič, Avsec | Klanšek | Novšak | Končina | Simerškovi iz Šavne peči | DRUŽINSKO DREVO