Velikokrat smo po maši in igrah na Radni šli še skupaj z Klanškovimi fanti v Simert. Tam smo igrali nogomet na ravnici, ob potoku. Lojze je bil mojih let. Bila sva velika prijatelja. Bil je dobrega srca. Vedno je imel pri sebi kruh in ga delil drugim.

Na veliki kmetiji so vzrejali 25-30 glav živine, po dva para volov ter par konj. Travnike so kosili samo enkrat, potem pa pasli živino. Precejšen del posesti, predvsem travnike so imeli tudi na Vitovcu. V Simertu je bila košnja in žetev malo kasneje kot na Kompolju. Fantje iz Simerta so dostikrat šli pomagat žet na Mlakarjevo kmetijo, njihovi pa so prišli skupaj z dekleti v Simert kosit in žet. Sadno drevje okoli hiše je bogato rodilo in pridelali so veliko suhega sadja, jabolčnika in tepkovca. Krompir je vedno bogato obrodil. Vinograd so imeli nad Simertom in kraju so rekli Dobje. Naša mama so tudi naš vinograd v Orlah imenovali Dobje. Tako se imenuje še danes.

Med fanti je po vragolijah najbolj izstopal Tonče. Nič nenavadnega ni bilo, če so se fantje včasih stepli. Tako je nekoč šel Tonče jurja pet. Doma so mu vsi branili, pa je vseeno odvihral v noč. Zjutraj, ko smo vsi že vstali, pa je nekam sklonjen in počasi prihajal k hiši. Marica ga je vprašala, kaj je narobe. Pokazal je na hrbet in dejal: “Tole sem dobil za spomin na petje jurja.” Na hrbtu se je pokazala dolga in globoka rana narejena z nožem. Marica je hitro poskrbela za rano in jo povila, tako da oče niso nič opazili.

       pišite nam