spomin na mamo

 

 

 


Domov
Gor
NAŠ ROD
Simončič, Avsec
Klanšek
Končina
Simerškovi iz Šavne peči
DRUŽINSKO DREVO

 

BODI DOBER!
STORI VSE KAR MOREŠ,
DA BODO SREČNI VSI,
KI PRIDEŠ Z NJIMI V STIK.
BODI SONCE!


~ JULIJ 2002 ~

 

 

MOJI SPOMINI NA MAMO, ANO SIMERŠEK
(Tone Novšak)

 

Naša mama so prišli na Log k Novšakovim iz  kraja Simert. Bile so štiri sestre: Zefka, Ana, Mici in Lenčka. Ana se je poročila z Matijatom leta 1910. Prišli so k hiši z delovnimi navadami in dobrega srca. Rodilo se jima je devet otrok.

Pri hiši je bil mlin. Ljudje so prinašali žito v mlin in vse to delo s tem mlinom so opravljali naša mama. Ko smo otroci že malo zrastli, smo pomagali, kolikor smo pač lahko. Mama so bili dobri kot kruh. Mame, ki so prinašale  žito v mlin, so po navadi pripeljale tudi otroke. In ti so zelo radi prihajali, ker so naša mama vsakič odrezali kos zmesenega kruha in ga dali otrokom. Malo boljši kruh je bil le za največje praznike.  Skrb za številno družino in delo jim je preprečevalo, da bi mogli veliko od doma. Šli pa so z atom vsako nedeljo peš k maši v Boštanj. Tam so se ponavadi srečale vse štiri sestre in na križišču pri Radotu še malo poklepetale o tem  kaj bodo postorile v naslednjem tednu. Spotoma so mama kupili pri mesarju še govedino za juho. Na poti domov smo se srečali, saj smo mi otroci šli k deveti maši na Radno k Selezijancem.  Bili so vedno nasmejanega obraza in so vedno rekli: »Glejte, da se boste lepo  zadržali!«. Mi pa v smeh: »Saj se ne bomo slikali!«.

Dvakrat do trikrat na leto so šli mama tudi domov v Simert. To je bilo dobri dve uri peš hoje. Rekli so, da bo šel lahko zraven, kdor bo najbolj priden.  Sam sem se trudil ves teden in mi je večkrat uspelo biti dovolj priden, da sem šel lahko zraven. V Simertu so imeli belega konja in voz – samčk. Kako srečen sem bil, ko so me posadili na tega belega konja in ko sem se obešal na ta samčk, da me kar niso mogli spraviti dol.  V Simertu so rastle najbolše hruške.

Otroci smo odraščai. Zbolel je sin oziroma brat Jože in mamo je zelo skrbelo kako bo z njim. Vse te skrbi, žalost in veliko dela so napravili mamo bolno na pljučih. Trpeli so in vse zadrževali bolj zase in v letu 1937 poleti umrli stari 53 let. Istega leta v jeseni je umrl še Jože.

Lahko vsi rečemo, kako zelo dobri so bili naša mama.

       avtorja pišite nam

Domov | Gor | NAŠ ROD | Simončič, Avsec | Klanšek | Končina | Simerškovi iz Šavne peči | DRUŽINSKO DREVO