(Majda Zabukovec, roj. Virant, napisano leta 1998)

Na mojo staro mamo, Marijo Simončič, roj. Simeršek, me vežejo zelo lepi spomini. Otroci smo ji rekli “Ovščeva stara mama”. Živela je v Dolenjem Boštanju s svojo hčerko, mojo teto, Faniko Avsec, poročeno Fajfar z družino.

Spomini mi hitijo 50 let nazaj, ko sva s sestro Ivanko težko čakali njenega osebnega praznika, da smo ji čestitali in ji izročili šopek, nabran z domačega vrta. Posebna radost za nas otroke je bila, da smo se peljali z vlakom. Ker je že vedela za naš prihod, nas je večkrat pričakala pri sinu Francetu ali Tonetu. Našega obiska je bila zelo vesela, kot tudi ostali. Tudi stara mama nas je velikokrat obiskala, nam predla volno in pletla nogavice. Otroci smo jo imeli zelo radi. Moji mami je bila pri tako številni družini v veliko pomoč.

Radi smo imeli tudi strica Toneta, ki je bil krojač. Znal je pričarati iz starega novo. Zelo smo bili veseli in hvaležni vsake prenove, pa naj si je bila še tako majhna.

Tudi na teto Fani imam spomine, saj smo imeli priložnost videvati se. Kot sem že prej omenila, je živela pri svoji mami.

Res lepo se spominjam vseh sestričen in bratrancev, posebno Toneta Simončiča, ki ga žal ni več med nami.