Franc Simončič je privekal na svet 27. februarja 1911 kot tretji otrok. Rodil se je materi Mariji in očetu Francu, kateri je odšel na vojno, ki se je začela leta 1914 iz katere se ni vrnil. Tako je ostal brez očeta, mama pa se je ponovno poročila in tako dobil očima, kar pa je težko sprejel. Tega se je zavedal tudi njegov stric in boter Umek Franc. Njemu se je fant smilil. Ko je Franc dorastel, mu je zapustil domačijo s posestvom, bil je namreč samski. To pa je Francu prav prišlo, da je lahko pomagal svojemu mlajšemu bratu Tonetu, da se je izučil za krojača ter si zgradil svoj dom. Imela sta se zares rada. Spominjam se, da so bili zares redki dnevi, ko se ne bi obiskala, ali Franc Tončeta ali Tonče Franca. Za Franca je bil težek udarec, ko je leta 1976 izgubil brata.

Za vsemi temi žalostnimi in veselimi dogodki jima je bilo v posebno veselje, ko so prijokali na svet trije vnuki; Branko, Bernarda in Gregor. Bili so lepi časi, ko smo se velikokrat srečevali ob raznih praznovanjih. Sedaj se teh trenutkov še posebej radi spominjamo. Nato je prišlo žalostno leto 1985, ko smo v mesecu februarju položili k večnemu počitku očeta in dedka in nato v avgustu še mamo in babico. Vsem nam sta ostala v najdražjem spominu in v zgled, saj v težkih časih nista omagala in vedno ostala poštena, verna in skrbna starša.