Za belexenje slovenskih wumnikov v tem tekstu je uporabljeno kodiranje qwyx:
Poglejte qwyx home page.
Poznate kako pomembno informacijsko sredstvo, ki ne bi vsakih nekaj mesecev potrebovalo nove verzije? Telefoni postajajo vse manjwi, pametnejwi, mobilnejwi; pisiji se med seboj sporazumevajo v gigabajtih, obstaja celo hladilnik, prikljuyen na internet.
Edini sistem, ki je we vedno odporen proti oboroxevanju z novimi verzijami, je med nawimi uwesi. Veliki paradoks informacijske revolucije je, da z ustvarjanjem mogoynega komunikacijskega okolja postajamo njegovi suxnji, namesto da bi ga nadzorovali. "Za ylovewtvo", trdi zoolog Desmond Morris, "bo najveyji problem, da bo kulturni razvoj hitrejwi od genetskega."
Narawyajoya koliyina informacij je dvorezni mey. Ye xelimo izkoristiti prednosti, se moramo nauyiti obvladovati stres in kaos, ki sta se pojavila s sodobno komunikacijo. Dve tretjini pred kratkim anketiranih menedxerjev je vzroke za nesoglasja med kolegi, za izgubo veselja do dela in za texave v osebnih odnosih pojasnjevalo s poplavo informacij.
Ta podatkovni overkill je druga plat "informacijske raznolikosti". Informacije so bile nekdaj piyle in dragocene kot zlato. Danes jih lahko dobimo tako poceni in toliko, da jih veyji del pristane v smeteh.
Zgolj z rayunalniwko miwko zlahka prekopiramo cele knjige. Ko napiwemo e-mail, ga lahko skopiramo enemu ali stotim naslovnikom. Fotokopirnim strojem lahko preprosto ukaxemo, koliko izvodov naj naredijo. Naj bodo sortirani in speti? Ni problema.
Le redkokdaj pa se posveyamo stranskim uyinkom nizkih strowkov razpeyevanja informacij. "Elektronska powta je odprta linija v naw centralni xivyni sistem," pravi Michael Dertouzos, vodja rayunalniwkega laboratorija na tehnolowkem inwtitutu v Massachusettsu. "Lasti si prostor v nawih moxganih in zmanjwuje storilnost."
Kakwne so posledice bombardiranja z informacijami? Raziskave so pokazale, da preplavljanje z draxljaji povzroya frustracije, motnje v spominu, upadanje sposobnosti pravilnega razsojanja, prekomerno samozavest in hudo moteno miselno zbranost. "Zdi se, da se pri ljudeh razvije nekakwen deficit zbranosti, ki ni dedno pogojen," pravi dr. Theodore Gross, strokovnjak za motnje koncentracije. "Informacijska eksplozija je gotovo vsaj delno povezana s tem - vsi ti faksi, e-maili in klici, ki jih ljudje sprejemajo in jih ne morejo dohajati."
Morda je prav to vzrok, da je internetna revija `Wired` to bolezensko stanje, imenovano Attention Deficit Disorder, proglasila za "uradno moxgansko okvaro informacijske dobe."
Bolj ko smo povezani med seboj, bolj izolirano xivimo. Ljudi je sicer laxe doseyi - toda toliko texe si je pridobiti njihovo pozornost. Prodajalci tako posegajo po vedno bolj agresivnem oglawevanju; nastane zayarani krog vedno moynejwih draxljajev, otopelih potrownikov in we bolj wokantnega oglawevanja.
Odloyilno je, da digitalnih linij ne zasedamo prevey. Mobiteli, notesniki in pozivniki so lahko pomembni pripomoyki, ne smejo pa ljudi priklepati na pisarne. Elektronska povezanost lahko povzroyi tudi odvisnost in odvraya od poyasnih, a osebnih sreyanj, ki bogatijo na drug nayin.
Rayunalniki in modemi nas v resnici seveda ne nadzorujejo. Lahko pa nas zapeljejo. V svojem velikem navduwenju nad visoko tehnologijo pozabljamo, da so stroji namenjeni nam in ne obratno. Poleg zdravega nezaupanja moramo zato ravnati tako, da ne stopnjujemo stimulacijske manije, temvey pomagamo razvijati zdravo informacijsko ekologijo.
"Najpomembnejwa naloga tehnologij prihodnosti," meni `newyor`wki ekonomist Eli Noam, "seveda ni proizvodnja informacij in tudi ne njihovo posredovanje. Informacije lahko dodaja xe skorajda vsakdo. Vprawanje je, kako jih reducirati."
Vir: Delo - Sobotna priloga, 15. maj 1999; po reviji Der Spiegel, Hamburg