Društvo za varstvo okolja Sežana ostro nasprotuje predvidenemu postavljanju vetrnih elektrarn na območju občin Sežana in Divača, glavni razlog za to je, da imata obe občini nedotaknjeno kulturno krajino, katere trajna izguba se ne da meriti s pridobljenimi kilovati električne energije.

1. Na žalost je edina uradna opora za takšno stališče društva ptičja direktiva 79/409/EEC, oziroma NATURA 2000 in AGENDA 2000, ki začne uradno veljati z vstopom Slovenije v EU.Zaradi tega je razumljivo pospešeno iskanje lokacij prav na tem prostoru s strani proizvajalca električne energije. Seveda pa bi radi opozorili, da je problem umeščanja vetrnih elektrarn v prostor potrebno reševati na višjem nivoju, kot je lokalna skupnost, ki je pogosto "kupljena" z obljubami s strani investitorja (od kmeta, ki prodaja "ničvredno" zemljo, do lokalnih organov, ki vodijo postopke in spreminjajo prostorske plane). Postavlja se vprašanje, kakšna je moralna in etična zavest lokalne oblasti, da v imenu občanov sprejemajo takšne odločitve. In nenazadnje, zakaj se je potrjeval strateški program razvoja Krasa v okviru Pilotnega projekta Kras?

Vetrne elektrarne so tipičen primer, kako se zaradi ohlapnosti strateških prostorskih ciljev na nacionalni ravni razprava o ozkih kratkoročnih interesih prenaša na nižjo - lokalno raven, kjer se uveljavlja pred skupnimi dolgoročnimi interesi. In to navkljub nedavno sprejeti deklaraciji ministrov, odgovornih za regionalno planiranje iz 45 držav članic Sveta Evrope (CEMAT Ljubljanska deklaracija) in katere podpisnica je tudi Slovenija. Deklaracija posebej poudarja pomen celovitega prostorski načrtovalskega pristopa in zagotavljanje ustreznega ravnotežja med varovanjem in razvojem območij z izjemnimi naravnimi in kulturnimi vrednotami ter naravnimi viri.

2. In če je konkretna lokacija SELIVEC - ČEBULOVICA - VREMŠČICA - GRIŠKO POLJE nesprejemljiva s strani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, je še bolj absurdna in nesprejemljiva s strani krajinske stroke. Vsaka vetrnica naj bi bila namreč nameščena na stolpu višine 55 m in premera 3 m, na vrhu katerega se vrti trikraki rotor premera 52 m, skupna višina vetrne turbine tako znaša 82m, kar ustreza višini 30 nadstropne stolpnice. Premer vrtečeha se rotorja je le za 8 m manjši od razpona kril Boeinga 747 - jumbo jeta, ki znaša 60 m.

Na širšem območju divaško-senadolskega krasa naj bi stalo kar 178 stolpov z vetrnimi turbinami. Montaža sestavnih delov je mogoča le s težkimi avtodvigali, zato bi bilo potrebno do vsake lokacije stolpa z vetrno turbino najprej zgraditi široko in dobro utrjeno cesto. Tej pripravljalni fazi sledijo izgradnja masivnih betonskih temeljev (vsaj 200 m3 betona za vsak temelj), polaganje visokonapetostnih kablov, montaža turbin, izgradnja transformatorske postaje in naposled še izgradnja daljnovoda.

3. Ne smemo pa pozabiti še na drugo področje NATURE 2000, in sicer na Direktivo o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst (92/43/EEC). Študije o vplivih posega na to direktivo pa ni še nihče izdelal. Na teh rastlinsko zemljepisno dragocenih traviščih in gozdovih uspevajo številne ogrožene in redke rastlinske vrste, ki s svojo navezanostjo na ta prostor pomembno prispevajo k identiteti Krasa, saj se drugod po Sloveniji praviloma ne pojavljajo. S tovrstnimi posegi bi bile uničene obsežne površine vrstno izredno bogatih suhih kraških travišč, ki gostijo pestro raznolikost širšega mediteranskega izvora.

Na suhih kraških traviščih in gozdovih prebiva večje število, vsaj za slovenske razmere, pomembnih vrst ptic, od katerih so nekatere tudi svetovno ogrožene. Postavitev vetrnih turbin in potrebne infrastrukture bi za ptice v najmanjši meri pomenilo izgubo potencialnih gnezditvenih mest oziroma življenjskega prostora, medtem ko bi bili trki z vrtečimi se kraki rotorjev vetrnih turbin zanje pogubni.

4. Stališče društva za varstvo okolja Sežana je, da imamo ravno na predlaganem območju pomembne avtohtone habitate submediteransko-celinskega značaja, ki si zaslužijo ohranjanje. V tem kontekstu je nesmiselna primerjava z nekaterimi pokrajinami Evrope, kjer so trajno degradirali območje. Postavlja se vprašanje, zakaj moramo imeti enak videz krajine z megalomanskimi vetrnicami?. Ali ni bolje, da kot "zelena oaza na sončni strani Alp" ponujamo nedotaknjeno naravo in kulturno krajino, to je namreč tista prepoznavnost, ki nas bo razlikovala od drugih in ta se ne da tehtati s pridobljenimi kilovati električne energije, ko pa imamo še veliko drugih načinov pridobivanja energije iz obnovljivih virov (sonce, biomasa). Te načine pa nihče ne spodbuja, ker od zadaj ne stoji mednarodna korporacija proizvajalcev in prodajalcev vetrnih elektrarn.

5. Vetrne elektrarne so resnično energetsko obnovljiv vir energije, a se pri njihovem umeščanju v prostor namerno pozablja, da z vso nujno potrebno infrastrukturo nikakor niso prostorsko obnovljiv vir. Nasprotno, vetrne elektrarne so prostorsko najpotratnejši vir, saj zahtevajo na enoto proizvedene energije daleč največ prostora. Zato njihovo umeščanje na območja ohranjene narave ne prispeva k reševanju obstoječih okoljskih problemov, pač pa ustvarja nove, naravovarstvene in estetske. Nepremostljiva šibka točka vetrnih elektrarn je občasno in nepredvidljivo delovanje, zaradi česar z njimi ni mogoče trajno nadomestiti zanesljivih hidro-termo ali nuklearnih elektrarn. Energija, pridobljena z vetrnimi elektrarnami je draga, saj je potrebno k stroškom vzdrževanja in obratovanja le-teh prišteti tudi stroške vzdrževanja in obratovanja vseh klasičnih elektrarn, ki nosijo breme oskrbe z energijo v dneh brez vetra.

Glavna vira izpustov toplogrednih plinov sta promet in industrija. Upravičevanje izgradnje vetrnih elektrarn na račun zapiranja elektrarn na fosilna goriva zato ne vzdrži presoje. Delovanje klasičnih elektrarn se po zgraditvi vetrnih ne spremeni, zaradi česar vetrne elektrarne služijo le proizvajanju nepredvidljivih viškov električne energije, kar ima za posledico še večjo energijsko potratnost in večanje industrijskih izpustov toplogrednih plinov.

Zaradi bogatega državnega subvencioniranja stroškov študije izvedljivosti (2.5% predvidene investicijske vrednosti obravnavanega projekta) izgradnje (v višini 40% upravičenih stroškov investicije) in cene zagotovljenega odkupa elektrike vetrnega izvora (enotna letna cena nad 1 MW moči 14.05 sitkw/h oziroma enoletna premija 6.05 sitkw/h) je vetrna elektrarna ta hip najdonosnejša investicija v elektroenergetiki: ob povprečni 20 letni življenjski dobi se investicija vanjo povrne že v približno petih letih. Velik del subvencij gre seveda iz žepov davkoplačevalcev. Kljub poudarjanju okoljevarstvenih razlogov se je potrebno zavedati, da glavni motiv za izgradnjo vetrne elektrarne resnično niso okoljevarstveni, dokazuje tudi njena umestitev v ohranjeno naravno okolje.

Tudi ali vendar vetrne elektrarne ne prinašajo novih delovnih mest? Nikakor ne. V Sloveniji nimamo znanja in opreme za sestavljanje vetrnih turbin (vetrnic), zato bodo to delo opravile specializirane ekipe iz tujine. Nekaj domače delovne sile bo potrebne le začasno in sicer za izgradnjo dostopnih cest, izkop jarkov, polaganje kablov ter izgradnjo betonskih temeljev. Davek takšnega posega v ta dragoceni prostor nikakor ne odtehta zmanjšanje nezaposlenosti v občinah Sežana in Divača, saj naposled redno vzdrževanje vetrne elektrarne s 178 vetrnimi turbinami zahteva malo delovne sile, približno pet ljudi - upravljanje njenega obratovanja poteka daljinsko in je povsem avtomatizirano.

6. Kot občane in državljane Slovenije pa nas pri vsej stvari majbolj prizadene hitrost priprav in sprejemanja dogovorov o spremembah prostorskega plana, saj vsi vemo, da moramo kot navadni državljani na te postopke čakati tudi do nekaj let, pa čeravno samo za nek prizidek, lopo za orodje ali nadstrešek in ko dovoljenje končno dobimo, je pogojeno z včasih nemogočimi pogoji. In to kljub temu, da se lahko ta naš objekt podre in odstrani v enem dopoldnevu.

Le koliko časa bomo porabili, ko se bomo v bodočnosti odločili za odstranitev vetrnih elektrarn in koliko stroškov bo potrebnih za vzpostavitev narave in krajine v "prvotno stanje"?

ZAKLJUČEK. Človek je v kraški krajini prisoten že stoletja. V tem času je s svojim delovanjem tudi on posredno prispeval k pestrosti, razširjenosti in pogostosti posameznih rastlinskih in živalskih vrst, torej naši pomembni naravni in kulturni zapuščini suhih kraških travišč in gozdov. Pomen kraške krajine pa ni le v njeni krajinski lepoti, temveč tudi v spoznanju, da gostijo veliko število rastlinskih in živalskih vrst, ki jih je moč najti le tu. Zato bistveno prispevajo k identiteti Krasa in o njihovi usodi odločajmo mi.

Društvo za varstvo okolja Sežana javno poziva vse prebivalce Slovenije, naj pri teh usodnih odločitvah nosijo v svojem srce naslednje besede:

"VARUJMO TA KRAS IN GA TAKŠNEGA KOT JE POKAŽIMO SVOJIM OTROKOM IN VNUKOM."

---

"Vsaka skala, vsako drevo, vsak grm, vsaka cesta, vsaka ima svojo povest. Pojdi čez Kras na tiho gmajno med molčeče bore in poslušaj. Ali razumeš? Pojdi in poslušaj! In skala ti pove svojo povest, povest o življenju. Kaj zato, če je bilo življenje bridko in samotno; bilo je."

Srečko Kosovel (Skala)

---

Predsednik Društva za varstvo okolja Sežana

Robert Rogič