Kraški teran
V preteklosti
Kraški teran je posebno, znamenito vino, ki ga bo treba svetu šele predstaviti,
čeprav so ga že prodajali v Londonu za zdravilo in že zdavnaj pili na dunajskem
cesarskem dvoru. Že Plinij starejši je omenjal plemenito vino, ki izvira z griča
pri utrdbi Pucinum blizu današnjega Proseka oziroma omenja pucinsko vino iz
vinogradov ob reki Timavi. Že Grki so cenili kraško črnino pod imenom pretorijansko
vino severnega Jadrana. Enako ga je čislala Julija, žena cesarja Augusta, ki je
dočakala starost 82 let - Plinij trdi, da zaradi tega, ker je redno uživala
pucinsko vino. So pa tudi mnenja, da je bilo pucinsko vino pravzaprav belo vino.
Kraški teran je bil v srednjem veku znan tudi v drugih deželah, zlasti v Nemčiji,
o njem pa je pisal tudi Valvasor.
V splošnem
Za teran je značilen svež, sadni okus ter izstopajoča mlečna kislina. Pijemo ga kot
mlado vino, znani pa so njegovi blagodejni in zdravilni ucinki. Maksimilijan Ripper,
v začetku 20. stoletja nadzornik na kmetijsko-kemijskem poskuševališču v Gorici,
je o teranu med drugim zapisal: "Kraski teran se odlikuje po nezni, sadni, na malinov
duh spominjajoci vonjavi in po posebni blagovkusni kislini ... kakor sem čul od
raznih verodostojnih strani, je baje pokojni profesor Oppolzer na Dunaju v letih 1880
in 1882 v enem svojem veščaskem mnenju opozarjal na posebne prednosti terana za bolnike ..."
Na krasu pa niso pridelovali terana samo iz refoška, temveč tudi iz sorte gned, ki je
obilno rodila, kakovost pa bila nizka. Obnova po škodi, ki jo je povzročila konec 19. stoletja
trtna uš, je to sorto ukinila in refošk je postal, lahko rečemo, edina sorta za
pridelovanje terana. Zanj je značilna temno rdeča česnjeva barva. Alkohola nima veliko,
od 9 do 11 volumenskih odstotkov. Najbolj znane lege terana so okoli Dutovelj
(Križ, Šepulje, UTOVLJE, Tomaj, Dutovlje, Krajna vas) in tiste na komenskem
delu Krasa. Komenski terani so nekoliko mehkejši in manj trpki. Za zaščito geografskega
porekla navaja mag. Miran Vodopivec predlagane parametre, kakšne značilnosti mora imeti
kraški teran: minimalne titracijske kisline mora imeti 7 g/l, barva vina mora biti
intenzivno rubinasta do karminsko češnjevo rdeča, vonj mora biti vinski, sadni, okus
vinski, suh, prijetno kiselkast.
Kraški teran se odlikuje po nežni sadni, na malinov duh spominjajoči lodi in po posebni
blagovkusni kislini. Ta prijetna kislina v teranu nas draži in vabi k pitju in nam prav
očitno zbuja tek. Še druga posebna in mnogo vredna lastnost terana je ta, da prenaša
mnogo vode. Če mu dolijemo petkrat toliko vode, kolikor je vina v kozarcu, ohrani se
vedno prijeten vinski okus. To lastnost cenijo posebno v južnih deželah. V gorkem in
vročem podnebju je namreč vedno nevarno piti samo vino, kakor je nevarno piti samo vodo.
Samo z vodo pomešana črnina nudi v takih krajih zdravo pijačo, ki izdatno gasi žejo.
Poseben način, po katerem je napravljen teran, brani, da ni to vino lahko pristopno
boleznim: zlati cik, ki je na jugu najnavadnejša vinska hiba, poloti se prav redkokdaj
pravilno napravljenega terana. Kraski teran postaja šele meseca aprila do maja goden,
to je sposoben za konsum. Šele v tej dobi izgubi svojo prvotno surovo kislino, razvije
svojo sadno vonjavo in novotvorjena mila kislina s segetljivo ogljenčevo kislino, ki se
je v tem čašu razvila, prilega se okusu veščega in ga razveseljuje. Obe teranovi lastnosti,
da vzbuja namrec in pospešuje tek in da dobro prenaša primešano vodo, pa tudi neznatna
vsebina čreslovine ga priporočajo na eni strani kot zdravilno črnino, na drugi pa kot
vino za tropično (vroče) podnebje. Lepo bi bilo, da bi našel teran za oba ta dva namena
svojo pot v širni svet.
Zdravilnost kraškega terana
Iz rezultatov je razvidno, da je vino kraški teran posebno vino. Njegova bogata sestava
aminokislin, pepela, mineralov, kislin in eksirakta, ki so poglavitni parametri kakovosti,
to dokazujejo. To nam tudi potrjujejo vsebnosti skupnih fenolov. Ti vsebujejo procianidine
(antioksidante), ki imajo zdravilno moč.
Poleg že naštetih značilnosti upravičuje teran svojo posebnost s tem, da je znan kot
zdravilno vino. Zdravilnost mu je pripisovala v času rimskega imperija, cesarica Julija
in pozneje tudi drugi avtorji, ki so pisali o tem znanem pucinskem vinu. 0 tej njegovi
lastnosti so pisali tudi drugi avtorji. Da je to res, potrjujejo zadnje raziskave rdečih vin,
med katere spada tudi naš teran. Znano je sredozemsko prehranjevanje, katerega sestavni del
so rdeča vina. Dokazano je, da so vsebnosti nekaterih fenolnih sestavin, s tem mislimo
predvsem na procianidine, tiste, ki močno delujejo v telesu kot antioksidanti in s tem
uravnavajo bolj zdravo presnovo in zdravo živIjenje.
Teran je pri tem še posebno zanimiv, saj je eno izmed rdečih vin, ki vsebuje največ
aminokislin. Vse naštete sestavine v teranu pa močno vplivajo na nemoteno delovanje srca,
dajejo prožnost ožilju, pri zmernem pitju je manjša možnost rakastih obolenj. Poleg tega
esencialne aminokisline zboljšujejo tek in dobro počutje.
Vrednost oziroma zdravilnost terana se kaže še v drugih vplivih na človeški organizem,
ki jih dokazujejo novejše raziskave. Povpraševanje po rdečih vinih na svetovnem trgu
in tudi pri nas se veča. Poraba teh vin se je zelo povečala zaradi novejših odkritij
medicinske in enološke stroke, ki potrjujejo vsebnost zdravilnih učinkov (flavonoidov)
v rdečih vinih. Leta 1991 so v ZDA po televiziji objavili francoski paradoks. Pozornost
v oddaji je zbudil podatek, da imajo Francozi v povprečju za 10 % višjo vrednost
holesterola v krvi kot Američani, ker so pravi gurmani. Kljub temu pa imajo Američani
trikrat več bolezni srca in ožilja kot Francozi. Pojasnila so našli v načinu
prehranjevanja, ob katerem Francozi zmerno uživajo vino, zato na njihov organizem
pozitivno delujejo polifenoli, ki jih v rdečih vinih ne manjka. Te snovi so
flavonoidne (katehini, epikatehini in njuni oligomeri kot procianidini) in
neflavonoidne (najpomembnejsi resveratrol), vsebujejo jih jagodne kožice in pečke.
Pri predelavi (maceraciji) preidejo v mošt in pozneje v vino; to velja tudi za teran.
Študija, opravljena pri profesorju Franklju na kalifornijski univerzi leta 1993,
je pokazala, da ima tisočkrat razredčeno vino precej večjo sposobnost antioksidativnega
delovanja na LDL (škodljivi holesterol) kot vitamin E, ki je veljal doslej za najboljši
antioksidant. Dokazano je torej, da družina flavonoidov (polifenolov) pozitivno učinkuje
na biološke procese v telesu in preprečuje nastanek holesterola LDL, to pa z zaviranjem
nastajanja peroksidaze varuje alfa-tokoferol, poglavitni antioksidant v LDL.
V rdečem vinu, in to velja tudi za teran, je sestava flavonoidov takale:
20 % je katehinov, 10 % antocianov, preostanek pa sestavlja skupina velikih polimeričnih
antocianov, od katerih so nekateri znani (protiglivični, resveratrol, vazodilatator,
topni tanin in drugo). Katehin se dobro absorbira iz črevesja. Učinkuje kot odstranjevalec
prostih radikalov in antioksidant ter preprečuje oksidacijo maščob. Antociani
(malvidini) dajejo vinu rdečo barvo.
Da je teran odlično zdravilno vino, nam dokazujejo številne raziskave naših in tujih
znanstvenikov. Bogata mineralna in kislinska sestava je naravni pripomoček pri zdravljenju
in delovanju prebavnih organov, pri pomanjkanju teka, spanja, telesne oslabelosti in
krvnega obtoka. Kisline v teranu raztapljajo škodljive snovi, ki se kopičijo v črevesju,
žolčniku, ledvicah, jetrih itn., čisti pa tudi žleze in sluznice. Fosforjeva kislina in
železo, ki ju vsebuje teran, pospešujeta nastajanje rdečih in belih krvnih telesc.
Teran tudi blagodejno vpliva na prebavo, zdravi sladkorno bolezen in jo tudi preprečuje.
Dokazano je tudi, da je učinkovit pri zdravljenju slabokrvnosti, kroničnih in akutnih
vnetjih črevesja. Če uživamo teran, se boljše počutimo in nismo utrujeni
(povzeto po Mauryju, 1974). Naši zdravniki ga v zmernih količinah ob jedi priporočajo celo nosečnicam!
Nazaj