Kra�ki teran

V preteklosti

Kra�ki teran je posebno, znamenito vino, ki ga bo treba svetu �ele predstaviti, �eprav so ga �e prodajali v Londonu za zdravilo in �e zdavnaj pili na dunajskem cesarskem dvoru. �e Plinij starej�i je omenjal plemenito vino, ki izvira z gri�a pri utrdbi Pucinum blizu dana�njega Proseka oziroma omenja pucinsko vino iz vinogradov ob reki Timavi. �e Grki so cenili kra�ko �rnino pod imenom pretorijansko vino severnega Jadrana. Enako ga je �islala Julija, �ena cesarja Augusta, ki je do�akala starost 82 let - Plinij trdi, da zaradi tega, ker je redno u�ivala pucinsko vino. So pa tudi mnenja, da je bilo pucinsko vino pravzaprav belo vino. Kra�ki teran je bil v srednjem veku znan tudi v drugih de�elah, zlasti v Nem�iji, o njem pa je pisal tudi Valvasor.

V splo�nem

Za teran je zna�ilen sve�, sadni okus ter izstopajo�a mle�na kislina. Pijemo ga kot mlado vino, znani pa so njegovi blagodejni in zdravilni ucinki. Maksimilijan Ripper, v za�etku 20. stoletja nadzornik na kmetijsko-kemijskem posku�evali��u v Gorici, je o teranu med drugim zapisal: "Kraski teran se odlikuje po nezni, sadni, na malinov duh spominjajoci vonjavi in po posebni blagovkusni kislini ... kakor sem �ul od raznih verodostojnih strani, je baje pokojni profesor Oppolzer na Dunaju v letih 1880 in 1882 v enem svojem ve��askem mnenju opozarjal na posebne prednosti terana za bolnike ..."
Na krasu pa niso pridelovali terana samo iz refo�ka, temve� tudi iz sorte gned, ki je obilno rodila, kakovost pa bila nizka. Obnova po �kodi, ki jo je povzro�ila konec 19. stoletja trtna u�, je to sorto ukinila in refo�k je postal, lahko re�emo, edina sorta za pridelovanje terana. Zanj je zna�ilna temno rde�a �esnjeva barva. Alkohola nima veliko, od 9 do 11 volumenskih odstotkov. Najbolj znane lege terana so okoli Dutovelj (Kri�, �epulje, UTOVLJE, Tomaj, Dutovlje, Krajna vas) in tiste na komenskem delu Krasa. Komenski terani so nekoliko mehkej�i in manj trpki. Za za��ito geografskega porekla navaja mag. Miran Vodopivec predlagane parametre, kak�ne zna�ilnosti mora imeti kra�ki teran: minimalne titracijske kisline mora imeti 7 g/l, barva vina mora biti intenzivno rubinasta do karminsko �e�njevo rde�a, vonj mora biti vinski, sadni, okus vinski, suh, prijetno kiselkast.
Kra�ki teran se odlikuje po ne�ni sadni, na malinov duh spominjajo�i lodi in po posebni blagovkusni kislini. Ta prijetna kislina v teranu nas dra�i in vabi k pitju in nam prav o�itno zbuja tek. �e druga posebna in mnogo vredna lastnost terana je ta, da prena�a mnogo vode. �e mu dolijemo petkrat toliko vode, kolikor je vina v kozarcu, ohrani se vedno prijeten vinski okus. To lastnost cenijo posebno v ju�nih de�elah. V gorkem in vro�em podnebju je namre� vedno nevarno piti samo vino, kakor je nevarno piti samo vodo. Samo z vodo pome�ana �rnina nudi v takih krajih zdravo pija�o, ki izdatno gasi �ejo.
Poseben na�in, po katerem je napravljen teran, brani, da ni to vino lahko pristopno boleznim: zlati cik, ki je na jugu najnavadnej�a vinska hiba, poloti se prav redkokdaj pravilno napravljenega terana. Kraski teran postaja �ele meseca aprila do maja goden, to je sposoben za konsum. �ele v tej dobi izgubi svojo prvotno surovo kislino, razvije svojo sadno vonjavo in novotvorjena mila kislina s segetljivo ogljen�evo kislino, ki se je v tem �a�u razvila, prilega se okusu ve��ega in ga razveseljuje. Obe teranovi lastnosti, da vzbuja namrec in pospe�uje tek in da dobro prena�a prime�ano vodo, pa tudi neznatna vsebina �reslovine ga priporo�ajo na eni strani kot zdravilno �rnino, na drugi pa kot vino za tropi�no (vro�e) podnebje. Lepo bi bilo, da bi na�el teran za oba ta dva namena svojo pot v �irni svet.

Zdravilnost kra�kega terana

Iz rezultatov je razvidno, da je vino kra�ki teran posebno vino. Njegova bogata sestava aminokislin, pepela, mineralov, kislin in eksirakta, ki so poglavitni parametri kakovosti, to dokazujejo. To nam tudi potrjujejo vsebnosti skupnih fenolov. Ti vsebujejo procianidine (antioksidante), ki imajo zdravilno mo�.
Poleg �e na�tetih zna�ilnosti upravi�uje teran svojo posebnost s tem, da je znan kot zdravilno vino. Zdravilnost mu je pripisovala v �asu rimskega imperija, cesarica Julija in pozneje tudi drugi avtorji, ki so pisali o tem znanem pucinskem vinu. 0 tej njegovi lastnosti so pisali tudi drugi avtorji. Da je to res, potrjujejo zadnje raziskave rde�ih vin, med katere spada tudi na� teran. Znano je sredozemsko prehranjevanje, katerega sestavni del so rde�a vina. Dokazano je, da so vsebnosti nekaterih fenolnih sestavin, s tem mislimo predvsem na procianidine, tiste, ki mo�no delujejo v telesu kot antioksidanti in s tem uravnavajo bolj zdravo presnovo in zdravo �ivIjenje.
Teran je pri tem �e posebno zanimiv, saj je eno izmed rde�ih vin, ki vsebuje najve� aminokislin. Vse na�tete sestavine v teranu pa mo�no vplivajo na nemoteno delovanje srca, dajejo pro�nost o�ilju, pri zmernem pitju je manj�a mo�nost rakastih obolenj. Poleg tega esencialne aminokisline zbolj�ujejo tek in dobro po�utje.
Vrednost oziroma zdravilnost terana se ka�e �e v drugih vplivih na �love�ki organizem, ki jih dokazujejo novej�e raziskave. Povpra�evanje po rde�ih vinih na svetovnem trgu in tudi pri nas se ve�a. Poraba teh vin se je zelo pove�ala zaradi novej�ih odkritij medicinske in enolo�ke stroke, ki potrjujejo vsebnost zdravilnih u�inkov (flavonoidov) v rde�ih vinih. Leta 1991 so v ZDA po televiziji objavili francoski paradoks. Pozornost v oddaji je zbudil podatek, da imajo Francozi v povpre�ju za 10 % vi�jo vrednost holesterola v krvi kot Ameri�ani, ker so pravi gurmani. Kljub temu pa imajo Ameri�ani trikrat ve� bolezni srca in o�ilja kot Francozi. Pojasnila so na�li v na�inu prehranjevanja, ob katerem Francozi zmerno u�ivajo vino, zato na njihov organizem pozitivno delujejo polifenoli, ki jih v rde�ih vinih ne manjka. Te snovi so flavonoidne (katehini, epikatehini in njuni oligomeri kot procianidini) in neflavonoidne (najpomembnejsi resveratrol), vsebujejo jih jagodne ko�ice in pe�ke. Pri predelavi (maceraciji) preidejo v mo�t in pozneje v vino; to velja tudi za teran.
�tudija, opravljena pri profesorju Franklju na kalifornijski univerzi leta 1993, je pokazala, da ima tiso�krat razred�eno vino precej ve�jo sposobnost antioksidativnega delovanja na LDL (�kodljivi holesterol) kot vitamin E, ki je veljal doslej za najbolj�i antioksidant. Dokazano je torej, da dru�ina flavonoidov (polifenolov) pozitivno u�inkuje na biolo�ke procese v telesu in prepre�uje nastanek holesterola LDL, to pa z zaviranjem nastajanja peroksidaze varuje alfa-tokoferol, poglavitni antioksidant v LDL.
V rde�em vinu, in to velja tudi za teran, je sestava flavonoidov takale: 20 % je katehinov, 10 % antocianov, preostanek pa sestavlja skupina velikih polimeri�nih antocianov, od katerih so nekateri znani (protiglivi�ni, resveratrol, vazodilatator, topni tanin in drugo). Katehin se dobro absorbira iz �revesja. U�inkuje kot odstranjevalec prostih radikalov in antioksidant ter prepre�uje oksidacijo ma��ob. Antociani (malvidini) dajejo vinu rde�o barvo.
Da je teran odli�no zdravilno vino, nam dokazujejo �tevilne raziskave na�ih in tujih znanstvenikov. Bogata mineralna in kislinska sestava je naravni pripomo�ek pri zdravljenju in delovanju prebavnih organov, pri pomanjkanju teka, spanja, telesne oslabelosti in krvnega obtoka. Kisline v teranu raztapljajo �kodljive snovi, ki se kopi�ijo v �revesju, �ol�niku, ledvicah, jetrih itn., �isti pa tudi �leze in sluznice. Fosforjeva kislina in �elezo, ki ju vsebuje teran, pospe�ujeta nastajanje rde�ih in belih krvnih telesc. Teran tudi blagodejno vpliva na prebavo, zdravi sladkorno bolezen in jo tudi prepre�uje. Dokazano je tudi, da je u�inkovit pri zdravljenju slabokrvnosti, kroni�nih in akutnih vnetjih �revesja. �e u�ivamo teran, se bolj�e po�utimo in nismo utrujeni (povzeto po Mauryju, 1974). Na�i zdravniki ga v zmernih koli�inah ob jedi priporo�ajo celo nose�nicam!

Nazaj