Kraški teran

V preteklosti

Kraški teran je posebno, znamenito vino, ki ga bo treba svetu šele predstaviti, čeprav so ga že prodajali v Londonu za zdravilo in že zdavnaj pili na dunajskem cesarskem dvoru. Že Plinij starejši je omenjal plemenito vino, ki izvira z griča pri utrdbi Pucinum blizu današnjega Proseka oziroma omenja pucinsko vino iz vinogradov ob reki Timavi. Že Grki so cenili kraško črnino pod imenom pretorijansko vino severnega Jadrana. Enako ga je čislala Julija, žena cesarja Augusta, ki je dočakala starost 82 let - Plinij trdi, da zaradi tega, ker je redno uživala pucinsko vino. So pa tudi mnenja, da je bilo pucinsko vino pravzaprav belo vino. Kraški teran je bil v srednjem veku znan tudi v drugih deželah, zlasti v Nemčiji, o njem pa je pisal tudi Valvasor.

V splošnem

Za teran je značilen svež, sadni okus ter izstopajoča mlečna kislina. Pijemo ga kot mlado vino, znani pa so njegovi blagodejni in zdravilni ucinki. Maksimilijan Ripper, v začetku 20. stoletja nadzornik na kmetijsko-kemijskem poskuševališču v Gorici, je o teranu med drugim zapisal: "Kraski teran se odlikuje po nezni, sadni, na malinov duh spominjajoci vonjavi in po posebni blagovkusni kislini ... kakor sem čul od raznih verodostojnih strani, je baje pokojni profesor Oppolzer na Dunaju v letih 1880 in 1882 v enem svojem veščaskem mnenju opozarjal na posebne prednosti terana za bolnike ..."
Na krasu pa niso pridelovali terana samo iz refoška, temveč tudi iz sorte gned, ki je obilno rodila, kakovost pa bila nizka. Obnova po škodi, ki jo je povzročila konec 19. stoletja trtna uš, je to sorto ukinila in refošk je postal, lahko rečemo, edina sorta za pridelovanje terana. Zanj je značilna temno rdeča česnjeva barva. Alkohola nima veliko, od 9 do 11 volumenskih odstotkov. Najbolj znane lege terana so okoli Dutovelj (Križ, Šepulje, UTOVLJE, Tomaj, Dutovlje, Krajna vas) in tiste na komenskem delu Krasa. Komenski terani so nekoliko mehkejši in manj trpki. Za zaščito geografskega porekla navaja mag. Miran Vodopivec predlagane parametre, kakšne značilnosti mora imeti kraški teran: minimalne titracijske kisline mora imeti 7 g/l, barva vina mora biti intenzivno rubinasta do karminsko češnjevo rdeča, vonj mora biti vinski, sadni, okus vinski, suh, prijetno kiselkast.
Kraški teran se odlikuje po nežni sadni, na malinov duh spominjajoči lodi in po posebni blagovkusni kislini. Ta prijetna kislina v teranu nas draži in vabi k pitju in nam prav očitno zbuja tek. Še druga posebna in mnogo vredna lastnost terana je ta, da prenaša mnogo vode. Če mu dolijemo petkrat toliko vode, kolikor je vina v kozarcu, ohrani se vedno prijeten vinski okus. To lastnost cenijo posebno v južnih deželah. V gorkem in vročem podnebju je namreč vedno nevarno piti samo vino, kakor je nevarno piti samo vodo. Samo z vodo pomešana črnina nudi v takih krajih zdravo pijačo, ki izdatno gasi žejo.
Poseben način, po katerem je napravljen teran, brani, da ni to vino lahko pristopno boleznim: zlati cik, ki je na jugu najnavadnejša vinska hiba, poloti se prav redkokdaj pravilno napravljenega terana. Kraski teran postaja šele meseca aprila do maja goden, to je sposoben za konsum. Šele v tej dobi izgubi svojo prvotno surovo kislino, razvije svojo sadno vonjavo in novotvorjena mila kislina s segetljivo ogljenčevo kislino, ki se je v tem čašu razvila, prilega se okusu veščega in ga razveseljuje. Obe teranovi lastnosti, da vzbuja namrec in pospešuje tek in da dobro prenaša primešano vodo, pa tudi neznatna vsebina čreslovine ga priporočajo na eni strani kot zdravilno črnino, na drugi pa kot vino za tropično (vroče) podnebje. Lepo bi bilo, da bi našel teran za oba ta dva namena svojo pot v širni svet.

Zdravilnost kraškega terana

Iz rezultatov je razvidno, da je vino kraški teran posebno vino. Njegova bogata sestava aminokislin, pepela, mineralov, kislin in eksirakta, ki so poglavitni parametri kakovosti, to dokazujejo. To nam tudi potrjujejo vsebnosti skupnih fenolov. Ti vsebujejo procianidine (antioksidante), ki imajo zdravilno moč.
Poleg že naštetih značilnosti upravičuje teran svojo posebnost s tem, da je znan kot zdravilno vino. Zdravilnost mu je pripisovala v času rimskega imperija, cesarica Julija in pozneje tudi drugi avtorji, ki so pisali o tem znanem pucinskem vinu. 0 tej njegovi lastnosti so pisali tudi drugi avtorji. Da je to res, potrjujejo zadnje raziskave rdečih vin, med katere spada tudi naš teran. Znano je sredozemsko prehranjevanje, katerega sestavni del so rdeča vina. Dokazano je, da so vsebnosti nekaterih fenolnih sestavin, s tem mislimo predvsem na procianidine, tiste, ki močno delujejo v telesu kot antioksidanti in s tem uravnavajo bolj zdravo presnovo in zdravo živIjenje.
Teran je pri tem še posebno zanimiv, saj je eno izmed rdečih vin, ki vsebuje največ aminokislin. Vse naštete sestavine v teranu pa močno vplivajo na nemoteno delovanje srca, dajejo prožnost ožilju, pri zmernem pitju je manjša možnost rakastih obolenj. Poleg tega esencialne aminokisline zboljšujejo tek in dobro počutje.
Vrednost oziroma zdravilnost terana se kaže še v drugih vplivih na človeški organizem, ki jih dokazujejo novejše raziskave. Povpraševanje po rdečih vinih na svetovnem trgu in tudi pri nas se veča. Poraba teh vin se je zelo povečala zaradi novejših odkritij medicinske in enološke stroke, ki potrjujejo vsebnost zdravilnih učinkov (flavonoidov) v rdečih vinih. Leta 1991 so v ZDA po televiziji objavili francoski paradoks. Pozornost v oddaji je zbudil podatek, da imajo Francozi v povprečju za 10 % višjo vrednost holesterola v krvi kot Američani, ker so pravi gurmani. Kljub temu pa imajo Američani trikrat več bolezni srca in ožilja kot Francozi. Pojasnila so našli v načinu prehranjevanja, ob katerem Francozi zmerno uživajo vino, zato na njihov organizem pozitivno delujejo polifenoli, ki jih v rdečih vinih ne manjka. Te snovi so flavonoidne (katehini, epikatehini in njuni oligomeri kot procianidini) in neflavonoidne (najpomembnejsi resveratrol), vsebujejo jih jagodne kožice in pečke. Pri predelavi (maceraciji) preidejo v mošt in pozneje v vino; to velja tudi za teran.
Študija, opravljena pri profesorju Franklju na kalifornijski univerzi leta 1993, je pokazala, da ima tisočkrat razredčeno vino precej večjo sposobnost antioksidativnega delovanja na LDL (škodljivi holesterol) kot vitamin E, ki je veljal doslej za najboljši antioksidant. Dokazano je torej, da družina flavonoidov (polifenolov) pozitivno učinkuje na biološke procese v telesu in preprečuje nastanek holesterola LDL, to pa z zaviranjem nastajanja peroksidaze varuje alfa-tokoferol, poglavitni antioksidant v LDL.
V rdečem vinu, in to velja tudi za teran, je sestava flavonoidov takale: 20 % je katehinov, 10 % antocianov, preostanek pa sestavlja skupina velikih polimeričnih antocianov, od katerih so nekateri znani (protiglivični, resveratrol, vazodilatator, topni tanin in drugo). Katehin se dobro absorbira iz črevesja. Učinkuje kot odstranjevalec prostih radikalov in antioksidant ter preprečuje oksidacijo maščob. Antociani (malvidini) dajejo vinu rdečo barvo.
Da je teran odlično zdravilno vino, nam dokazujejo številne raziskave naših in tujih znanstvenikov. Bogata mineralna in kislinska sestava je naravni pripomoček pri zdravljenju in delovanju prebavnih organov, pri pomanjkanju teka, spanja, telesne oslabelosti in krvnega obtoka. Kisline v teranu raztapljajo škodljive snovi, ki se kopičijo v črevesju, žolčniku, ledvicah, jetrih itn., čisti pa tudi žleze in sluznice. Fosforjeva kislina in železo, ki ju vsebuje teran, pospešujeta nastajanje rdečih in belih krvnih telesc. Teran tudi blagodejno vpliva na prebavo, zdravi sladkorno bolezen in jo tudi preprečuje. Dokazano je tudi, da je učinkovit pri zdravljenju slabokrvnosti, kroničnih in akutnih vnetjih črevesja. Če uživamo teran, se boljše počutimo in nismo utrujeni (povzeto po Mauryju, 1974). Naši zdravniki ga v zmernih količinah ob jedi priporočajo celo nosečnicam!

Nazaj