NEKAJ POUDARKOV IZ KNJIGE

Pred seboj imate doslej neznano in za slovensko zgodovino izredno dragoceno zaupno poročilo četniškega vojvode Karla Novaka, generalštabnega polkovnika in poveljnika slovenskih četnikov. (Urednika M. F. K. In S. K.)

Originalni naslov dokumenta je Ravnogorsko gibanje v Sloveniji 1941–1945, vendar je izraz mlajšim bralcem neznan. Zato sva se odločila za bolj znano ime – PLAVA GARDA, saj so bili prav slovenski četniki najpogosteje poimenovani kot plavogardisti, njihove enote pa plava garda. (Urednika M. F. K. in S. K.)

Oznaka »plava garda« je plod partijske terminologije za kolaboracioniste v Sloveniji 1914–1945, ki so jih kadri Kominterne prinesli iz Sovjetske zveze. Z izrazom »plava garda« so bili med NOB in pozneje obravnavani četniki, mihailovićevci in ravnogorci. (Urednik M. F. K.)

»V Slovenijo je Mihailović v tem obdobju poslal svojega častnika majorja Novaka, ki je v tesnem sodelovanju z okupatorjem in kvizlinško belo gardo organiziral četnike pod imenom »plava garda«. (Iz obtožnice proti generalu Draži Mihailović, poveljniku Jugoslovanske vojske v domovini, 1946)

Četniško ravnogorsko gibanje se je začelo kot oficirsko gibanje. V Srbiji je bilo to v začetku celo »narodno gibanje«, vsekakor pa ni bilo v naslednjem obdobju vojne, ko je pustilo številne sledove bratomorne vojne in kolaboracije z Nemci. (Urednik S. K.)

Slovenska zaveza je sprejela naslednjo obvezo: Edina zakonita oborožena sila v Jugoslaviji je Kraljeva jugoslovanska vojska pod poveljstvom generala Draže Mihailovića. Nobena stranka ne more imeti svojih posebnih vojaških formacij …  Slovenska zaveza bo z vsemi sredstvi, moralno in materialno podpirala Kraljevo jugoslovansko vojsko. Moje osnovno načelo je bilo: aktivna borba proti okupatorju v mejah možnega in obramba pred partizani. (Major Karl Novak, v  poročilu)

Prvi odred nacionalne ilegale, bolj znan kot lažni »Štajerski bataljon«, je bil ustanovljen 17. 5. 1942 v Bizoviku in je štel 17 pripadnikov. Pred odhodom jim je major Novak povedal: »Izmikajte se napadom na partizane, če pa boste napadeni, sprejmite boj. Ne napadajte okupatorja po nepotrebnem, da prihranite narodu žrtve. Z Vami sta narod in Bog!« Prvo bojno akcijo je odred izvedel 25. maja 1942 v okolici Kompolj, ko je zavrnil napad Dolenjskega partizanskega odreda. Ta datum bi lahko šteli tudi kot začetek državljanske vojne v Ljubljanski pokrajini. Seveda pa niso napadli okupatorja. Kmalu so se preimenovali v Legijo smrti in po odločitvi Slovenske zaveze začeli sodelovati z Italijani v borbi proti partizanom. (Urednik M. F. K.)

»Italijanski generala Gambara mi je avgusta 1943 povedal, da Italijani tolerirajo plavo gardo, da je pod njihovim nadzorom, da jo oskrbuje. Plava garda je samo majhen četniški odred generala Mihailovića. Poveljnik plave garde major Novak je pozneje sodeloval z Nemci, pa tudi njegovega naslednika polkovnika Prezlja sem nekajkrat srečal pri generalu Rösenerju.«  (Divizijski general Rupnik Leon – Lev, glavni inšpektor Slovenskega domobranstva, izjava pred sodiščem, 1946)

Menim, da se v Sloveniji ideološka kolaboracija ene in druge strani ni začela z aprilsko vojno 1941, temveč ima svojo predzgodovino, ki jo bomo lahko našli v arhivih Kominterne, britanske SOE, Vatikana in drugih dejavnikov. Prevladoval je spopad med komunizmom in protikomunizmom. (Urednik M. F. K.)

Nemci so jeseni 1944 zaprli številne britanske agente v Sloveniji in tudi v Italiji. Zavezniški sodelavci v Italiji, med njimi slikar Zoran Mušič, Hrvoje Maister, sin generala Maistra, ing. Ivo Gregorc, dr. Ivo Bole in drugi, ki so bili odvedeni v Dachau in Buchenwald, si vendarle že zaslužijo rehabilitacijo in priznanje, kot smo to storili s tigrovci in »angleškimi« padalci. (Urednik M. F. K.)

Zgodovinarji so dolžni, da končno napišejo resnično zgodovino o delovanju JVvD in partizanov. Potrebno je predstaviti JVvD kot regularno zavezniško vojsko, partizane pa kot paravojaške enote Kominterne. (Kapetan Uroš Šušterič, član predsedstva Ravnogorskega gibanja čiča Draža in koordinator za Slovenijo)

Kolaboranti okupatorja ne morejo biti osvoboditelji slovenskega naroda! (Urednik M. F. K.)

Vsebina

Na pot slovenski izdaji

Prvo poglavje
LETO 1941 – ISKANJE POTI

Drugo poglavje
LETO 1942 – PRVI POSKUS IN RAZOČARANJE

Tretje poglavje
LETO 1943 – DRUGI POSKUS (SABOTAŽA, IZDAJA, TRAGEDIJA, NEPOSREDNO SODELOVANJE Z ZAVEZNIKI)

Četrto poglavje
MOJA POSREDNIŠKA MISIJA MED ZAVEZNIŠKIM ŠTABOM V KAIRU IN ITALIJANSKIM GENERALOM GAMBAROM

Peto poglavje
LETO 1944 – V NEMŠKIH ZAPORIH

Šesto poglavje
LETO 1945 – SKOZI NEMŠKE BOJNE ČRTE V SVOBODO K ZAVEZNIKOM

Sedmo poglavje
ZAKLJUČEK

Priloge:

1. Četniški vojvoda Franc ZUPANČIČ: Pismo vojnemu ministru generalu Draži Mihailoviću o stanju v Sloveniji, 14. 2. 1942

2. Neznan pošiljatelj M. (verjetno »Malin«) VP JVvD – generalu Draži Mihailoviću: Obveščevalno poročilo o aretacijah pripadnikov JVvD, 1942

3. Obveščevalec Stanislav Rapotec begunski vladi in poveljniku  jugoslovanske vojske v Kairu: Poročilo o razmerah na Hrvaškem in v Sloveniji, avgust 1942

4. Neznan pošiljatelj VP JVvD – generalu Draži Mihailoviću: Organizacija vaških straž (izvleček),  konec 1942 

5. Obveščevalec »Malin« slovenskemu predstavniku begunske vlade v Londonu: Zaupno poročilo o političnih in vojaških razmerah v Sloveniji, 1943

6. Četniški vojvoda Dobroslav Jevđević polkovniku XY – VP JVvD: Poročilo o Slovenji, sodelovanju z Italijani in medsebojnih odnosih, sredi 1943 

7. Obveščevalka »Mira« generalu Draži Mihailoviću, osebno: Tri poročila, 1944

8.  »Vojin«, pooblaščenec za četniške odrede v vzhodni Sloveniji, VP JVvD: Poročilo o vojaško-političnih razmerah v Sloveniji, februar 1944

9. Neznan pošiljatelj VP JVvD: Seznam skrivnih (lažnih) imen, februar 1944  

10. Neznan obveščevalec slovenskemu predstavniku begunske vlade v Londonu: Poročilo obveščevalne službe od 1. 10. 1943 do 25. 3. 1944

11. Ukaz »generala Račiča«, poveljnika Jugoslovanske vojske v Sloveniji o ustanovitvi Vojnega sveta, 25. april 1944

12. Podpolkovnik Karl Novak generalu Draži Mihailoviću: Pismo zaradi zamenjave s položaja poveljnika JVvD – Sloveniji, 10. 8. 1944

13. Narodni odbor za Slovenijo: Uredba o ustanovitvi Slovenske narodne vojske, 21. 1. 1945

14. Narodni odbor za Slovenijo: Uredba o ureditvi Slovenske narodne vojske, 5. aprila 1945

15. Seznam skrivnih (lažnih) imen, psevdonimov in šifer

16. Poveljniki severnih pokrajin in delegati VP JVvD v Sloveniji, obveščevalci in kurirji

17. Knežević L. Živan, polkovnik v pokoju: Pismo Jovanki Krištof Hunter, 14. 8. 1983

    Končne opombe
    Kratice
    Viri in literatura

Prevod:

Avtor Marijan F. Kranjc med intervjujem za TV Slovernija studio Murska Sobota	Obiskovalci predstavitve	Obiskovalci predstavitve	Knjigo PLAVA GARDA in avtorja Marijana F. Kranjca je predstavila ravnateljica knjižnice Suzana Szabo

Predstavitev knjige 13.6.2006, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana

Levo Uroš Šusterič, zadnji Slovenec pri srbskih četnikih oziroma v JVvD in avtor Marijan F.Kranjc.	Viteška dvorana Cekinovega gradu je bila polna, predstavitev je obiskalo okrog 70 obiskovalcev.	Irena Ribič, predstavnica Muzeja novejše zgodovine med uvodnim pozdravom.	Avtor v razgovoru z Zmagom Jelinčičem Plemenitim in Alešem Nosetom, zbirateljem kvizlinških uniform.
Avtor in Aleš Nose, zbiratelj kvizlinških uniform, razpravljata o četniških uniformah (sliki levo in v sredini).	Desno: četniška uniforma topniškega kapitana 1.razreda s črno šubaro na kateri sta kokarda in mrtvaška glava. Skrajno desno: četniška uniforma pehotnega kapitana s šajkačo in kokardo vojske Kraljevine Jugoslavije.

Predstavitev knjige 16.10.2006, pripravil Muzej NO Maribor
v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor.

Avtor Marijan F.Kranjc daje intervju novinarju radia Maribor Stanku Kocutarju	Uvodni pozdrav direktorice Muzeja NO Maribor doc.dr. Aleksandre Berberih-Slana	Avtor izroča knjigo s posvetilom častnemu gostu Borutu Maistru.
Knjigo je predstavil dr.Marjan Žnidarič, dosedanji direktor Muzeja NO Maribor	Častni gost Borut Maister, vnuk generala Maistra, in njegova mati

Predstavitev knjige 25.10.2006 v knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu.

Vse je pripravljeno in čakamo na obiskovalce.

Avtor (levo) v razgovoru z novinarjem časopisa Dolenjske novice in urednikom ugledne revije Rast Milanom Markeljem (v sredini) in novinarjem časopisa PARK Rastom Božičem (desno).

Knjigo Plava garda in avtorja Marijana F. Kranjca je predstavila Jadranka Zupančič, vodja matične službe, namesto odsotne direktorice Andreje Pleničar.

• Revija VEČ (Delo), 23.junij 2006, rubrika KROTKE DOMAČE - novinarsko poročilo o avtorju in knjigi - ocena knjige je bila pozitivna.

• V mesecu juniju 2006 je bila knjiga na 9.mestu med najbolj prodajanimi knjigami v knjigarni Konzorcij v Ljubljani.

• Revija Svobodna misel, štev. 12, 23.junij 2006, rubrika Preberite - priporočilo za branje in ocena "zanimiva" knjiga.
• Mladina, 1.julij 2006, rubrika Knjige - recenzija knjige, napisal Marcel Štefančič jr. - Knjiga je bila ocenjena s 4 zvezdicami od petih možnih.
• DOLENJSKI LIST, 9.november 2006, Četniki-pogled od znotraj, napisal MIM, prikaz vsebine in kratka recenzija knjige (faksimile).
• NEDELJSKI DNEVNIK, 26.november 2006 (1/3), 3.12.2006 (2/3), 10.12.2006 (3/3) - Plava garda - radiotelegrafist proti poveljniku - Spomini Ivana Briclja, radiotelegrafista in kapetana JVvD (celotni prispevek).
• DELO, 15. november 2006, Književni listi, v rubriki recenzije pod naslovom Zgodovina, Marijan F. Kranjc, Slobodan Kljakić, Plava garda, Pro-Andy, Maribor, 2006, Slovenski četniki se vračajo na prizorišče, Boris Mlakar, objavlja svojo recenzijo (za faksimile recenzije kliknite na to povezavo).
  Soavtor knjige Marijan F. Kranjc je uredništvu Književnih listov poslal ugovor, ki je bil objavljen v naslednji prilogi Književnih listov. Ugovor objavljamo med članki (C-47).
• DELO, 6.december 2006, Književni listi, Odziv na odziv, Slovenski četniki se vračajo na prizorišče, Boris Mlakar, Alenka Puhar (za faksimile recenzije kliknite na to povezavo).
  Marijan F. Kranjc je uredništvu Književnih listov poslal "odziv na odziva", ki je objavljen v članku C-47.
• FHM, januar 2000, recenzija knjige, stran 110, rubrika "Imejto knjige" - Ugodna recenzija, ki ji je avtor dodelil 5 zvezdic od petih možnih. Zapisal je: "Knjiga ponuja precej natančen vpogled v sestavo in delovanje plave garde, tako na slovenskem kot na tujem ozemlju, hkrati pa razkrije njeno tragično usodo ob koncu druge svetovne vojne." (faksimile)

• zadnja stran ovojnice, 3 vrstica, popraviti letnico 1914 – pravilno: 1941–(1945).;
• stran 10, 1. odstavek, 4. vrstica: priimek Vošnjar – pravilno: Vošner, (v nadaljevanju 17 x);
• stran 27, prvi stavek, vriniti besede: „od poletja 1944“ – pravilno: Na Štajerskem je od poletja 1944 delovala 3. planinska ...
• stran 35, 1. odstavek, 6. vrstica: popraviti priimek STRNIŠA – pravilno: STERNIŠA, (v nadaljevanju 4 krat);
• stran 121, 2. odstavek, 2. vrstica, popraviti priimek Perstener, Posterer – pravilno: Pörsterer, (v nadaljevanju 4 x);
• stran 139, 3. odstavek, predzadnja vrstica, popraviti besedo »slave« – pravilno: Naprej zastave Slave! ;
• stran 197, 1. opomba, 7 vrstica, popraviti besedico „ćerki“ – pravilno: hčerki;
• stran 195, dodati: Ferenc Tone, Dies Irae – Četniki, vaški stražarji in njihova usoda jeseni 1943, Ljubljana, 2002;
• stran 195, dodati: Melaher Jože, Četniki na Štajerskem, Svobodna Slovenija – zbornik, Buenos Aieres, 1965;
• stran 220, opomba 185 spada pod Četrto poglavje;
• stran 225, opomba 226, v 4. vrstici dodati po Gorenjskim še „Štajerskim“ – pravilno: Gorenjskim, Štajerskim in Soškim četniškim odredom ...;
• stran 230, drugi del opombe 270, ki se začne: Knežević L. Živan, polkovnik v pokoju … je dejansko opomba štev. 271;

domača stran | publicistika | članki | projekti | zanimivosti | razno | pišite avtorju | english summaries

Strani so avtorsko zaščitene © 2003-2007 Marijan F. Kranjc, Ljubljana. Objavljanje in kopiranje je dovoljeno samo s pisno privolitvijo avtorja.
Tehnične napake javite na: andrej.ivanusa@amis.net. Zadnja sprememba na strani: 16.02.2008!