Morda ste se kdaj vprašali, kakšna je razlika med uravnoteženo in uravnovešeno prehrano? Nobene razlike ni. Uravnotežen se morda bolje sliši, ker ima prizvok pameten (nekaj, kar ima težo). Oba pridevnika pomenita prehrano, ki omogoča dobro počutje, zdravje, ravnotežje človeka (in okolja od koder pridobiva hrano). Uravnotežena prehrana po priporočilih svetovne zdravstvene organizacije WHO je prikazana v prehranski piramidi. Namenjena je prizadevanjem za doseganje in vzdrževanje (primernega, uravnoteženega) stanja prehranjenosti in zdravja za ves svet. Žitarice z rižem so glavna hrana masi azijskega in afriškega prebivalstva. Vendar je zanimivo, da imajo ravno veliki narodi npr. Kitajci in Indijci v prehrani veliko zelenjave in sadja in vzporedno s tem manj problemov s povečano telesno težo in civilizacijskimi boleznimi. Seveda veliki zahodni bratje že skrbijo za napredek in uravnoteženo prehransko civilizacijo v obliki hamburgerjev, pomfrija in zrezkov (stejkov) ter seveda koka kole tudi na vzhodu. Verjetno bi se npr. Iračani počutili prav zapostavljene, če jih zahod ne bi poučil o gurmanskih čudežih sodobne prehrane. Prehranska piramida, kakršno je povsod videti, je lahko vzgled uravnotežene prehrane tudi za Evropejce, le če ji odstranimo spodnji, največji del ogljikohidratnih živil (žita in izdelki). Kajti v naši civilizaciji je predstavnik žita kruh, pri današnjem standardu pa že več kot polovica ljudi pri nas porabi tako malo energije za delo in način življenja, da lahko kruh, pekovsko pecivo in testenine le gleda, ne sme pa jih vonjati ali celo jesti. Ob pomanjkanju sadja in zelenjave lahko jemo kvečjemu polnozrnati kruh, razne kaše in nakaljena zrna. In če tega ne vemo ali pa nočemo razumeti, dokler smo še zdravi (ali pa si mislimo, da smo zdravi), se počasi vse slabše počutimo, potem pa zbolimo za katero od civilizacijskih bolezni. Če to ni ptičja gripa, se zdravnikom ne zdi nič posebnega, saj tako ali tako vsakomur kaj manjka in nekaj človeka mora spraviti pod rušo. Torej: Jejmo z glavo – zdravo!
V človekovo podzavest je vtisnjeno prepričanje, da jesti zna vsak, saj to vendar počne že od rojstva. Človek je socialno bitje, ki nezavedno ceni okolje, ki ga je vzgojilo, kar vključuje tudi znanje staršev in drugih zanj pomembnih ljudi, ki so skrbeli zanj, o prehrani in vsem, kar je vplivalo na njegovo rast in preživetje. Zato se na zavedni ravni zelo težko sprijaznimo z dejstvom, da morda doslej še nismo znali primerno jesti oz. da nam bi drugačna prehrana prinesla več zdravja in bolj kvalitetno življenje. Verjetno tudi na tem temeljijo mnenja številnih bolj ali manj poučenih posameznikov, da prehranska piramida ni tako uporabna, kot se ji pripisuje.
Sama dobro poznam hranilne snovi, živila in učinek hrane na telo. Prepričana sem o uporabnosti prehranske piramide, kakršno je izdelala WHO in CINDI.
Piramida je namenjena izobraževanju populacij in je brez določenega znanja o živilih neuporabna. Zato si jo dobro oglejmo in si globoko vtisnimo v spomin (ko zapremo uči, moramo videti piramido s podrobnostmi v barvah – zeleno, oranžno, rdeče!):
1. Delitev živil v skupine glede na prevladujočo hranilno snov (škrobna, vitaminsko mineralna, beljakovinska, maščobno sladkorna živila.
2. Zapomnimo si živila znotraj posamezne skupine.
3. Barve polic si sledijo kot na semaforju: zeleno jejmo vsak dan večkrat, mislimo na vlaknine (polnozrnata živila, zelenjava in sadje), oranžno jejmo previdno vsak dan, rdeče jejmo občasno po razmisleku.
Izračunajmo si ITM, upoštevajmo naše počutje in zdravstveno stanje, starost, spol, aktivnost, skladno s tem izberimo priporočeno število enot in si zapomnimo količine za posamezne enote. Vse to razdelimo v 4 do 5 obrokov tekom dne. To je vse.
Vsakdo uravnoteženo prehransko piramido priredi svojim značilnostim in željam. Za več informacij nadaljujte z branjem ali/in se posvetujte s svetovalko za prehrano.