Lahko kaj spremenimo? Težko! Pa vendarle: Z voljo in temeljnim znanjem o prebavi hranil, z znanjem o zdravi prehrani in poznavanjem psihologije in marketinških pristopov k sodobnemu potrošniku lahko zmanjšamo manipulacije, ki jih temeljni krojač usod današnje družbe, profit, na sto in en pretkan način počenja z nami. Spoštovane mame in žene: zdravje vaših najdražjih je v največji meri v vaših rokah. Ne le tedaj, ko kupujete sirupe proti ..., tudi tedaj, ko vzgajate, delite žepnino, plačujete malico in pripravljate hrano za zdravje.
Še vedno je veliko ljudi, ki se glede prehrane izobražujejo zgolj s pomočjo televizije. Pri tem žal ne s pomočjo izobraževalnih oddaj, pač pa s pomočjo reklamiranja, ki je vse bolj agresivno. Pogosto pa so tudi "izobraževalne oddaje" o prehrani namenjene pospeševanju porabe določenih prehranskih proizvodov, kar je s stališča družbe seveda razumljivo (npr. pospeševanje porabe mleka kot temeljnega živila zdrave prehrane za staro in mlado, zato ker je naša država ogromno sredstev vložila v pospeševanje živinoreje - govedoreje s prirejo mleka in zdaj je to mleko treba koristno porabiti, tudi za ceno alergij in laktoznih intoleranc, dokler posamezniki tega ne ugotovijo sami ali s pomočjo zdravstva).
Večkrat uporabljam opredelitev potreb po dr.Williamu Glasserju, ki so poleg osnovne biološke potrebe po preživetju še štiri t.i. psihične: potreba po ljubezni, pripadnosti, sprejetosti, potreba po moči in uveljavljanju, potreba po svobodi in možnosti izbire ter potreba po zabavi. Potrebe poskušamo zadovoljiti s celostnim vedenjem, ki je kompleksno zgrajeno iz mišljenja, delovanja, odzivanja telesa (fiziologija) in čustvovanja. Sami lahko neposredno vplivamo le na prvi dve komponenti svojega vedenja, na drugi dve pa preko prvih dveh. Zato se nam včasih dozdeva, da se na kako stvar ali dogodek odzovemo kot da to nismo mi oziroma ne ravno tako kot bi si želeli, če bi se lahko sto odstotno kontrolirali. Zato je seveda življenje bolj pestro. In zato kupujemo tudi hrano, ki je ne potrebujemo. Preverite, da smo z nakupovanjem hrane zadovoljevali višje potrebe, čeprav je hrana namenjena zadovoljevanju fizioloških potreb. Vse ostalo je zloraba hrane (za služenje denarja in ustvarjanje profita), ki škodi nam in našim najbližjim, ima za posledico civilizacijske bolezni in spet strašne dobičke farmacevtov in drugih wellness skrbnikov. Saj vem, da ne želite večno živeti. Seveda pa vas morda že skrbi povišan krvni tlak, holesterol, diabetes,...
Srednjeročni cilji Resolucije o nacionalnem programu prehranske politike 2005 - 2010 so (dobesedno navajam):
1. Povečati uživanje zelenjave za najmanj 30%.
2. Povečati uživanje sadja za najmanj 15%.
3. Zmanjšati povprečni delež zaužitih skupnih maščob za 20%.
4. Zmanjšati povprečni delež zaužitih nasičenih maščob za 30%.
5. Povečati uživanje prehranske vlaknine za 20%.
6. Povečati uživanje kalcija, s ciljem zmanjšati za 25% delež populacije, ki ima premajhen vnos kalcija (pod prehranskimi priporočili).
7. Povečati vnos vitamina C za 15%.
8. Zmanjšati količine dnevno zaužitega alkohola pri moških za 35% in pri ženskah za 20%.
9. Zmanjšati delež odrasle populacije, ki je prekomerno hranjena in debela (ITM>25 kg/m2) za 15% in pri otrocih in mladostnikih za 10%.
10. Doseči vsaj 60% izključno dojenost do šestega meseca otrokove starosti in vsaj 40% dojenost ob dopolnilni prehrani do prvega leta starosti.
Dieta ni nekaj začasnega, oziroma, če je začasna je neuspešna na daljši rok. Dieta je zdrav način življenja, ki je lahko za vsakogar malo drugačen, za rezultat pa mora imeti zdravje kot kar najbolj trajno dobrino v življenju. Zato danes zdravniki vse manj predpisujejo diete. Vsak posameznik se mora sam seznaniti z delovanjem svojega telesa in z načinom prehrane in življenja, ki mu bo zagotovil optimalno zdravje, sicer si je "sam kriv", da ni zdrav. V kapitalizmu država sprejme resolucijo, ljudem svetuje in priporoča, a nikoli ne ukazuje in zapoveduje, kaj in kako morajo - ker to v sodobni potrošniški družbi preprosto ni mogoče.
Hranilne snovi imajo več funkcij: gradijo telo, mu dajejo energijo , uravnavajo biološke procese in ščitijo telo pred boleznimi. Tudi naše telo je glede na kemijsko sestavo iz istih snovi kot hrana, ki jo uživamo, le da so razmerja med njimi različna. Približna sestava človeškega telesa je: 65 % vode, 20 % beljakovin, 10 % maščob, 4 % mineralnih snovi, 1 % vitaminov in ogljikovi hidrati v sledovih. Ko zaužijemo hrano, naše telo s prebavo najprej razstavi hrano na hranilne snovi in te na posamezne sestavine, nato pa te sestavine s presnovo (metabolizem) sestavi v človeku lastne snovi.
Kdo povzroča sladkorno bolezen? bi se vprašanje pravilneje glasilo. Človek! bi bil preprost odgovor. Vsak sam s svojim načinom življenja ali pa njegovi predniki prav tako z njihovim načinom življenja. Dednost? Presnovne motnje? Seveda, a vse je pogojeno z načinom življenja generacij posameznikov, ki so družbena bitja. Število obolelih za sladkorno boleznijo se drastično veča v moderni potrošniški družbi. Zakaj? Verjetno ste že slišali za tri bele smrti: sladkor, moka in sol.
Omnivori jedo vse, torej živila živalskega in rastlinskega izvora. Veliko je raznih teorij, ki razlagajo, da je človek bolj rastlinojed ali bolj mesojed. Vegetarijanci ne jedo mesa in živil iz toplokrvnih živali. Vegani jedo izključno rastlinska živila. Glede na to, da nam sedanji način življenja v skupnosti omogoča izobilje raznovrstne prehrane, se moramo sami odločiti, kaj in kako bomo jedli. Vendar pravočasno spoznajmo dejstva, razmislimo in testirajmo svoj organizem, da ne bomo prepozno ali nikoli ugotovili, kaj nam ustreza in zagotavlja potrebno mero zdravja. Pogosto človeka strezni šele rak ali kaka druga težka bolezen pri njem in bližnjih. Ne dopustimo, da bi bili le stroj, ki golta ponujeno hrano in kot taki le orodje za doseganje kapitalskih dobičkov v globalizirani živilsko predelovalni in farmacevtski industriji
Nikakor. Maščobe so pomembne hranilne snovi za človeški organizem. Ščitijo naše telo pred poškodbami, varujejo notranje organe, ki so s pomočjo maščob pritjeni v telesne votline, dajejo nam okrog 30 % energije, ki jo potrebujemo za bazalni metabolizem (delovanje organskih sistemov v telesu) in delo. V maščobah so topni vitamini ADEK, linolna in linolenska kislina sta esencialni maščobni kislini (skupaj ju imenujemo vitamin F, preprečuje sintezo holesterola). Izraz esencialen smo srečali že pri aminokislinah, pomeni bistven - zaradi dolgotrajnega pomanjkanja teh kislin organizem zboli.
VIDNE IN SKRITE
Človek lažje omeji vnos vidnih maščob: olje, maslo, svinjska mast, margarina. V živilih pa je žal veliko skritih maščob, npr. v mleku, rumenjaku, sirih, mesu, čokoladi, orehih. Zato govorimo: Jejmo z glavo - zdravo!
Sveže sadje in zelenjava vsebujeta največ raznovrstnih vitaminov in rudnin. Veliko mikroelementov in vitaminov vsebujejo žita v luskah in kalčkih, v jedrih iz katerih je večina mok, pa žal ne. Zato so za zdravo prehrano pomembna le cela žitna zrna, stisnjena v kosmiče ali zmleta v polnovredno (polnozrnato) moko in razne kaše. Pomembno vsebnost vitaminov in mineralov imajo še sveže mleko in mlečni izdelki ter sveže meso in ribe, ki jih uživamo v mnogo manjših količinah kot sadje in zelenjavo ter žita. Čiste maščobe, sladkor in sol za našo prehrano niso omembe vredni (kolikor jih uživamo, je preveč)! Prej naštete skupine živil namreč vsebujejo poleg vitaminov, mineralov, prehranskih vlaknin in beljakovin tudi veliko ogljikovih hidratov (bolj ali manj kompleksnih sladkorjev) ter skrite maščobe, ki so nosilci vitaminov in za vsakdanje življenje človeka z manjšimi fizičnimi obremenitvami povsem zadostujejo.
Pijmo vodo s pipe ali ustekleničeno, 2 do 3 litre na dan. Voda naj bo le voda brez dodatkov, četudi je "v akciji" voda z okusom jagode, ki tako lepo diši. Vse vode z okusi imajo dodane arome in sladkor ali umetna sladila. Našemu telesu ne koristijo. Bolje je, da pijete vodo z okusom limone kakor pa kole in razne gazirane pijače, še bolje pa vodo z nekaj kapljicami ožete limone. Z vsako pijačo, ki ni le voda vnašate v telo energijo, ki prispeva k telesni teži in obremenjuje presnovo z dodatki. Sadni sokovi so primerni le za otroke, ki ne marajo jesti sadja ali za starejše in bolnike, ki ne morejo jesti sadja. Telo osveščenega odraslega človeka pa nujno potrebuje vlaknine, ki jih vsebujejo surovi sadeži, zato pijmo vodo in jejmo sveže surovo sadje in zelenjavo. Seveda imajo enake potrebe tudi neosveščeni ljudje in če koga takega poznate, ga brž ozavestite! Vi ne morete popiti toliko vode? Seveda zmorete: nalijte jo zjutraj v 2 plastenki in se potrudite, da jo boste do večera popili. Kakor vedno v življenju velja: vaja dela mojstra! Previdnost ni odveč pri pivcih čaja. Čaji pogosto vsebujejo razne arome in aditive s privlačnimi okusi in že prej naštetimi učinki. Tudi doma nabrani čaji niso vedno koristni za zdravje, če jih pijete v večjih količinah. Že res, da za vsako bolezen raste rož'ca. Problemi se pojavijo tedaj, kadar ima človek več različnih bolezni. Ob pitju vode nimate kaj zgrešiti. Ne izgovarjajte se na večjo potrebo po izločanju. Prisluhnite si in kmalu boste lastno telo spravili v ravnotežje in opazili izboljšanje počutja. Občutek žeje zahteva vodo! Vsakič, ko ste lačni, najprej po požirkih spijte kozarec vode in nato čez četrt ure še enega. Če lakota ne mine, potem pa le kaj pojejte in naj vsebuje čimveč vode - sadje namreč!
Nobeno živilo ne vsebuje le ene vrste hranilnih snovi, torej npr. le vitaminov ali le beljakovin. Niti voda ne vsebuje le vode, ki je kemijsko spojina H2O. Glede na to, koliko vsebuje mineralov ali rudnin, jo imenujemo mehka ali trda voda. Živila delimo v skupine na podlagi prevladujoče hranilne snovi in ta je običajno tista, ki je je v živilu poleg vode največ. Poznamo ogljikohidratna, beljakovinska, maščobna in vitaminsko-mineralna živila. Zadnja skupina seveda ne vsebuje količinsko največ vitaminov in mineralov, pač pa jih vsebuje veliko v primerjavi z drugimi živili, in ker so vitamini in minerali pomembni sestavni deli encimov in hormonov, brez katerih je predelava hrane v telesu nemogoča ali bistveno okrnjena, je za človeka ta skupina živil posebnega pomena. Vsako vitaminsko mineralno živilo (sadje ali zelenjava) vsebuje tudi vodo, ogljikove hidrate, nekaj beljakovin in maščob.
V "idealnih okoliščinah" zaužita hrana potuje skozi človekov prebavni trakt 2 do 8 ur. Idealne okoliščine bi bile npr. tedaj, ko bi zdrav človek brez presnovnih motenj imel vedno na voljo optimalno količino vitaminov in mineralov ter pravih beljakovin za delovanje hormonov in encimov, jedel bi raznovrstno hrano z veliko vlakninami in bil vedno optimalno telesno aktiven. Takoj lahko ugotovimo, da idealnih okoliščin ni. V praksi so okoliščine za predelavo hrane v našem telesu vsak dan specifične in poleg fizioloških dejavnikov odvisne tudi od psiholoških (stres), ki vplivajo tako na delovanje telesa (možgani, živčevje, izločanje hormonov in prebavnih sokov v katerih so encimi) kot na človekovo odločitev, kaj in koliko bo jedel ter seveda, koliko se bo gibal.
Naše telo je kompliciran stroj
v katerem poteka nepregledna vrsta zapletenih prebavnih in presnovnih procesov, ki še vedno niso vsi raziskani. Potekajo lahko na različne načine, ki nam omogočajo boljše ali slabše psihofizično počutje. Največ lahko naredimo, če prisluhnemo delovanju svojega telesa in s ciljem ohraniti, povečati ali doseči zdravje in dobro psihofizično počutje skušamo ugotoviti, kaj nam najbolj ustreza.
Razmišljajte, potrudite se za otrokovo zdravje in ne recite, da nimate časa, ker to lahko naredite mimogrede. Presenečeni boste, kako dobro vam bo šlo, zlasti če boste tako delali že od malega. To bo otroku dota za vse življenje. Kinder jajčko ali drugo sladkarijo kupite izjemoma, le tedaj če je otrok z vami v trgovini in se temu ne morete izogniti. Že doma mu povejte, da lahko gre z vami, če bo izbral le eno stvar. Če ima svoj denar, naj varčuje za kolo, smuči (skupaj z otrokom določite cilj, pri čemer vi s pametno razlago vodite otrokovo razmišljanje in njegove želje). Hrana naj ne bo cilj življenja pač pa le nujno gorivo za doseganje drugih ciljev. V prostem času ne nakupujte, pač pa pojdite na sprehod v naravo, na vožnjo s kolesom, delajte kaj koristnega. Želim vam veliko uspeha
Ste mladi in uživate življenje? Se veselite vsakega novega dne? Ste pozitivno naravnani do tegob našega vsakdana? Vidite vaš kozarec vode napol poln? Spijte ga in takoj nalijte novega! Tako ne boste dehidrirani delali otrok. Kajti tudi, če jih še ne nameravate imeti, se lahko zgodi, da boste kmalu postavljeni pred dejstvo, da pričakujete. In tedaj res ne hitite, vzemite si čas za temeljit razmislek. Pretehtajte vse za in proti, povprašajte koga za mnenje in se odločite tako, da boste nekoč na to ponosni. Medtem pa se pogovorimo o zdravi prehrani, ki lahko kot del zdravega načina življenja pomembno vpliva na novo življenje, ki ga boste spočeli čez leto ali dve. Le malo ljudi v rodni dobi namreč misli na to, da se splača zdravo prehranjevati, veliko gibati in pozitivno razmišljati že zaradi morebitne nepremišljenosti, ki kasneje zraste v veliko srečo in smisel življenja.
Novemu načinu prehrane dodajte gibanje: fizično delo, hitro hojo, plavanje, kolesarjenje in branje pozitivne literature zaradi obvladovanja (vsakodnevnih) psihičnih obremenitev. Poiščite si spodbudno družbo: moža, ženo, prijateljico, sorodnika, skratka nekoga s podobnimi cilji.
Osvojen življenjski stil vam bo prinesel novo kvaliteto življenja, zato ga ne opustite. V nekaj mesecih ga izoblikujte tako, da vam bo psihofizično koristen in zato tudi v trajno veselje.
Dieta z naravno hrano človeka hitro spravi v soglasje z lastnim telesom in njegovimi potrebami. Pomembno je ostati na naravni poti in vsako leto uživati v boljši formi. Proč s prazno visoko predelano hrano, pa če je v še tako lepi, zanimivi in privlačni embalaži (ki onesnažuje okolje). Z njo praznimo dragocene zaloge vitaminov in mineralov v našem telesu, zavestno in namerno uničujemo naš imunski sistem, z leti postajamo vse bolj izčrpani. Jetra razpadajo, koža in lasje so mastni, nohti se lomijo, znoj zaudarja, pojavljajo se otekline, ekcemi, mozolji, akne, turi, slab zadah, kašelj, sluz, prehladi, vnetja, v zapacanem črevesju pa rastejo zanimive novotvorbe, ki včasih človeka spravijo celo na oni svet, ali povzročijo, da blato lahko odvaja le še v vrečko.
1 kg sveže zmlete polnozrnate moke dodajmo 1 žlico soli in 1 liter mlačne vode z 1 kocko kvasa. To je vse. Zgnetimo vlažno testo, ki ga pustimo večkrat vzhajati. Enako kot to delajo aparati za pripravo kruha, ga v skledi z roko večkrat pregnetimo, zadnjič naj vzhaja le 10 min, nato naprej med peko v pečici. Pečen kruh je temen in čvrst. Jejmo ga počasi, dvajsetkrat premeljimo vsak grižljaj. To je naš najboljši kruh. Zelo naraven in spoštovanja vreden, ker smo ga sami spekli. Po njem diši vse stanovanje. Uživajmo v kruhu za zdravje!
Po rojstvu naj bodo otročki pol leta izključno dojeni. Pri tem doječe mame za otrokovo in svoje dobro skrbijo za ustrezno prehrano. Nato lahko ljubeči starši že sedeče dojenčke počasi navadijo na naravno sladke sadne in zelenjavne okuse. Ob nadaljevanju dopolnilnega dojenja do dopolnjenega prvega leta starosti naj bo pijača voda in nesladkan čaj, po dopolnjenem prvem letu pa postopno uvajanje polnomastnega kravjega mleka. Ogljikohidratna živila so lahko kruh, testenine, riž in krompir; meso po želji. Delikatese so po hranilni vrednosti manj vredna hrana, zato jih ne uživajmo. Hrane ne sladkamo, ne dodajamo sladkarij in sladkih pijač. Namesto sadnih sokov jemo sadje, da ne zavržemo vitaminov pod olupom in vlaknin. Otrok pri jedi opazuje starše in druge ljudi. Vedno jejmo za mizo, hrani posvečajmo potrebno pozornost in se o njej pogovarjajmo z otroci. Naj opazijo, da hrano spoštujemo in jemo le toliko, da smo siti. Zloraba hrane vodi v debelost in z njo povezane psihične motnje in fizične bolezni. Mi pa našim otrokom želimo zdravja za vse življenje.
Slovenija je sprejela Nacionalni program zdravstvenega varstva RS, ki opredeljuje ohranjanje, krepitev in povrnitev zdravja prebivalcev Slovenije kot enega temeljnih družbenih ciljev. Tudi v Beli knjigi zdravstvenega varstva je opredeljeno izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva Slovenije in celostno varstvo prikrajšanih in ogroženih skupin. To temelji na osnovnih vrednotah: pravičnosti, dostopnosti, kakovosti in učinkovitosti. Za ohranitev zdravja posameznik potrebuje zmožnost, voljo in znanje. Od nas odraslih je odvisno, ali se tega hočemo zavedati ter omogočiti zdravje sebi in našim otrokom.
Največ zaščitnih snovi vsebujeta sadje in zelenjava. Zato bomo ravnali zelo pametno, če za zajtrk svojemu naspanemu in lačnemu organizmu ponudimo surovo sadje, ki vsebuje vitamine, minerale in dovolj sladkorjev ter vlaknin, da se bomo napolnili z energijo. Za dopoldansko malico lahko spet jemo sadje ali kosmiče s sadjem in jogurtom. Za kosilo zaužijemo malo sveže pripravljenega mesa ali stročnic in veliko dušene ali na hitro skuhane zelenjave ter solate. Razmislimo, kako močno večerjo potrebujemo? Prilagodimo to našim fizičnim aktivnostim. Morda je dovolj kakšen kozarec vode, zlasti če je bilo kosilo pozno? Ne pozabimo, da v hrani uživamo eno do dve uri na dan, preostali čas pa trpimo za raznimi zdravstvenimi problemi, ki so pogosto v zelo veliki meri posledica neprimerne prehrane. Vse dni v letu pijmo 2 do 3 l vode dnevno. V novem letu si zaželimo veliko dobrega sadja, kvalitetne vode in prijaznih ljudi!
Ugotovili bomo, da nam manj predelana in bolj preprosto pripravljena hrana vzbuja manjši tek in nas manj časa zadržuje pri mizi, zato pa lahko prej odidemo na sprehod ali opravimo kakšno drugo koristno delo. Ne pozabimo, da je pitje vode na prvem mestu, pred vsako hrano, od jutra do večera. Veselimo se urejene prebave in angleških stranišč. Več popite vode in manj zaužite hrane največkrat pomeni bolj zdravo in kvalitetno življenje.
Pred leti so bili vegetarijanci pogosto predmet posmeha vsejedih ljudi. Ob današnjem vse lažjem fizičnem delu in večjih psihičnih obremenitvah sodobnega človeka pa je prehrana z malo prečiščenih sladkorjev, z manj nasičenih maščob živalskega izvora in z manjšo količino živalskih beljakovin, postala celo prednost, ki se pogosto odraža v dobrem zdravstvenem stanju in splošnem počutju vegetarijancev. Živila kot so neoluščena žita, polnozrnate moke, ječmenova, ovsena, ajdova in prosena kaša, neoluščen ali s paro obdelan riž, testenine iz polnozrnatih in durum mok, sadje, zelenjava, mlečni izdelki, jajca, ribe, z občasnimi manjšimi količinami mesa ali brez (upoštevaje posameznikovo celostno osebnost) ljudem zagotavljajo dovolj hranilnih snovi za primerno prehranjenost. Kakovostna hladno stiskana olja so pomemben dodatek, sladkor pa nepotrebno živilo. Zadosten vnos vode in telesna aktivnost vsakomur pomaga pri obvladovanju psihofizičnih naporov.
Odrasel človek se pogosto sprašuje, kaj pomenijo oznake na vrečkah moke. Nekateri rečejo, da moka ni dobra, drugi pomislijo, da je ne znajo kupiti. Vse skupaj je komplicirano in namenjeno vzbujanju potreb ter trošenju denarja. Seveda je kakovost moke odvisna od vrste surovine, torej žita iz katerega jo zmeljejo. Le pšenična in ržena moka vsebujeta lepek ali gluten, ki omogoči vzhajanje testa. Moke iz drugih žit ne vsebujejo (veliko) beljakovin gliadina in glutenina, iz katerih med mesenjem moke in vode dobimo lepek. Ta beljakovinska mreža med delovanjem kvasa zadržuje v testu ogljikov dioksid in etanol, ki ga proizvedejo kvasovke z razgradnjo škroba v testu in testo vzhaja. Nekateri ljudje so preobčutljivi na beljakovine lepka. Celiakija je bolezen pri kateri bolniki ne morejo normalno prebavljati teh beljakovin, v črevesju se zato pri njih ne vsrkavajo normalno niti druge hranilne snovi, kar jim lahko povzroča še druge bolezenske težave. Jedo lahko jedi iz nekrušnih in nepravih žit, ker ta sploh ne vsebujejo beljakovin glutena: proseno, ječmenovo in ajdovo kašo ter riž. Sadje in zelenjava k sreči ne vsebujeta beljakovin lepka.
Kaše in kosmiči, pridobljeni iz čimbolj celih žitnih zrn, so po hranilni vrednosti absolutni favoriti med škrobnimi živili iz prve skupine živil na podnožju prehranske piramide. Tega danes večina ljudi žal ne ve, ker sodobni način življenja propagira bolj predelano hrano, ki ima večjo dodano vrednost a našemu telesu manj koristi. Kako je to mogoče? V sredini žitnih zrn je pretežno škrob, ki nam daje energijo. Če te energije ne porabimo z delom in gibanjem, se redimo. Proti površini žitnih zrn so trše plasti in ovojnice, ki vsebujejo tudi beljakovine, vitamine in minerale, kalček pa celo nenasičene maščobe z vitaminom E. Še pred sto leti so ljudje jedli ta neoluščena zrna, kajti žito so samo poželi, zmlatili ali sphali (proso), odstranili pleve in skuhali. Želodci so se počasneje praznili, ovojnice so čistile črevesje, blato ni zastajalo in povzročalo gnitja in vnetij, zato ni bilo raka na prebavilih.
Svetujem vam, da si Ihanova pravila napišete na list papirja, ki ga pritrdite v kuhinji na vidno mesto v višini vaših oči (omarica nad pomivalnim koritom, hladilnik). Hrano imejte samo v kuhinji in vsakič, ko boste hoteli jesti, boste videli pravila. Če želite shujšati, si kot prvo napišite pravilo "Pijmo vodo!" in spijte kozarec vode vsakič preden hočete kaj pojesti ali namesto tega. Pred odhodom v trgovino si napišite nakupovalni seznam in nanj ne pišite hrane, ki jo dr. Ihan ne priporoča. Nakupujte v vam poznani trgovini in živila napišite na seznam v vrstnem redu kot poteka pot po trgovini, izognite se policam z nezdravo hrano. Omejite si čas za nakupovanje, da ne boste kupili ničesar nepotrebnega. Ne izgovarjajte se, da se šele v trgovini spomnite, kaj rabite. To je za tiste, ki preveč trošijo. Vi potrebujete le čas, da pogledate, katera jabolka so najbolj zelena, kateri paradižniki najbolj čvrsti in katera solata najbolj sveža. Kupujte le manjše količine svežega mesa tam, kjer ga veliko prodajo; namesto mesnih izdelkov jejte mlečne izdelke, sadje in zelenjavo. Priznajte si: En sadež in en jogurt je že malica. Spoštujte svojo voljo. Uživajte v gibanju in zdravju!
Vsak človek ne more čez noč spremeniti režima prehrane, kajti nagle spremembe lahko za nekoga pomenijo hude psihofizične obremenitve. Največ lahko naredimo, če opustimo sladkor, ki je produkt zahtevne kemične predelave in nima nikoli in nikjer ter za nikogar nič skupnega z zdravjem. Nekoč so ga imenovali belo zlato, ker je zelo pomembno sredstvo za kovanje kapitalističnih dobičkov in je edino "osnovno" živilo, ki ima v prodaji mnogo prenizko ceno. Glede na škodljive učinke bi moral biti drag kot Šampanjec. Brez sladkorja in bele moke ter belih maščob pa res skoraj vse diete delujejo. Če ne takoj, pa čez nekaj tednov.
V Sloveniji ima sladkorno bolezen več kot 120.000 ljudi, med njimi je več kot 500 otrok. Vsako leto zaradi sladkorne bolezni zboli od 45 do 50 otrok in mladostnikov. K preprečevanju nastanka sladkorne bolezni veliko pripomore zdrav življenjski slog. Zdrava in uravnotežena prehrana ter zadostna telesna dejavnost sta izjemno pomembni za vse ljudi in ne le za sladkorne bolnike.
Ne pozabimo na gibanje! To je lahko koristna oblika zabave, ki povzroča zadovoljstvo in ob ponavljanju prinaša dolgoročno korist. Povabimo družbo na sprehod ali pohod in pri tem spodbujajmo tiste, ki tega sami nikoli ne bi počeli. Morda jim bomo s tem dali idejo za uvod v drugačno leto 2009. Privoščimo si zdravje, vse leto imejmo radi - sebe in druge ljudi!
Pogosto družine zaradi otrok pečejo pomfri in kupujejo čips. Vendar te jedi tudi zanje niso primerne. Otroci se nanje navadijo in še preden se zavejo, je organizem od njih odvisen in za človekovo dušo pomenijo neko izredno dobrino, ki so mu jo njegovi najbližji v mladosti dajali kot izraz skrbi in naklonjenosti. Zato take jedi pripravljamo le izjemoma in otroku oz. mladostniku povemo, zakaj je tako prav. Ob primerni vzgoji in vzgledu utemeljena razlaga zadostuje. Seveda pa otroci zaradi rasti in gibanja potrebujejo malo več energije, ki jo lahko zaužijejo tudi v obliki krompirja a vedno skupaj z drugo zelenjavo. Ne glede na starost osebe še tako dobra ali draga hrana ne bi smela biti nagrada za karkoli. V preteklosti standard ni bil tako visok, da bi bilo tako pravilo potrebno, četudi je smiselno. Kot se stalno pojavljajo novitete na vseh področjih, je potrebno oblikovati tudi kako pravilo, ki se morda zdi danes komu banalno, že jutri pa mu reši življenje.
Riž spada v skupino škrobnih živil na spodnji polici prehranske piramide. Slovenci ga največ pojemo kot energijsko živilo, torej polirani beli riž. Po zadnjih 50 letih je do danes poraba riža pri nas v povprečju dosegla 5 kg na prebivalca kar je kar 30 krat manj kot ga poje povprečen prebivalec Tajske. Slovenci največ energije dobimo s kruhom in drugimi močnatimi živili ter s krompirjem. Veliko ljudi meni, da naj bi prebivalci določenega kontinenta ali dežele pač jedli hrano, ki jo lahko tam pridelajo, ker bi tako manj uničevali okolje in prenašali manj bolezni ter posledično manj ogrožali odpornost svojih organizmov. Vendar kakovosten riž pridelujejo tudi v Italiji, torej nam je Slovencem riž geografsko blizu in lahko povečamo uporabo.
Ljudje zelo težko razumemo pomen vlaknin. Večkrat kdo vpraša: Pa zakaj so zdaj na vsem lepem vlaknine tako pomembne, včasih pa nismo vedeli za to? Odgovor je preprost, pa vendar zamotan. Nekoč so ljudje težko delali in slabo živeli. Tudi, če so bili premožni, niso imeli udobja kot ga imamo danes: toplih stanovanj, tople obleke in obutve, vsak dan kuhane in tehnološko visoko predelane hrane, predvsem pa so ljudje opravljali veliko težkih fizičnih del in veliko hodili. Hrane je bilo malo, bila je neokusna, izbira je bila skromna. Sladkor in bela moka, ki sta najhujša uničevalca zdravja, sta bila na voljo le v omejenih količinah. Vlaknine niso bile pomembne, ker ljudje niso namenjali tolikšne pozornosti zdravju in vplivu zaužite hrane na zdravje. Njihov cilj je bil preživeti in ne uživati. S širjenjem elektrifikacije se je spremenilo življenje človeštva in postopoma je za zdravje postalo pomembno gibanje in vlaknine. Živila, ki vsebujejo veliko vlaknin, vedno vsebujejo tudi vitamine in minerale, torej so te tri prehranske varovalke zdravja neločljivo povezane.
Tako dobro počutje kot težave in bolezni človeka največkrat povzroča prehrana. Kaj vi menite o tej trditvi? Pomislite kdaj: če bi drugače jedli, bi se bolje počutili ali bi bili bolj zdravi!? Ali niti slučajno ne pomislite, da bi bila lahko vaša prehrana kriva, da se ne počutite najbolje? Ali sploh opazite, da imate težave? Vas boli želodec, peče zgaga? Imate zjutraj otekle prste na rokah in zabuhel obraz (vendar že dolgo niste niti poskusili alkohola)? Vam otekajo noge, cveti herpes okrog ustnic? Vam šumi v ušesih, kaplja iz nosa, kljuva v sklepih? Se tehtate, merite obseg pasu in računate indeks telesne mase? Ste srednjih let in imate pravico biti bolni? Protestiram! Večina ljudi v starosti do šestdesetega leta bi se morala počutiti vsaj tako dobro kot pri dvajsetih. Če se ne, je temu v največji meri kriva neprimerna prehrana.
Se vam kdaj zdi, da pretiravamo z vsem - z delom in jelom? Ustavimo se in razmislimo o naših resničnih potrebah. Naučimo se jesti in bodimo za zgled otrokom. Naš cilj ni: živeti bolni osemdeset in več let z dvajset različnimi zdravili. Naš cilj je kvalitetno življenje tudi na stare dni! Morda niso glavni problem visoke cene hranilno kakovostne hrane? Problem je naša zaznava tveganja, izgubljena v vrtincih potrošništva.