Splošno:

Cerkev skozi stoletja:

Najstarejši del cerkve je škapulirska kapela, ki je bila sezidana 10.stoletja. To je enostavna pravokotna ladja, v kateri je bila nekoč tudi grobnica. V njej so počivale tri osebe iz gradu in dva meniha. Pilštanjska fara je ena najstarejših na južnem štajerskem. Prvo so pomagali ustanoviti mogočni pilštanjski grofje in to že kar konec 10.stoletja. Med njimi st bila tudi pilštanjski grof Engeiberg in njegova žena Tuta, ki sta v tem času živela na gradu Pilštanj. Leta 983 se jima je rodila hči Ema (imenovana tudi Hema), ki je, kot pravijo viri, redno zahajala v omenjeno kapelico in molila. Versko življenje je vodil duhovnik s pilštanjskega gradu, višjo oblast pa so seveda imeli oglejski patriarhi. Leta 1072 je lasniška cerkev postala sedež pražupnije, v katero se je fara spremenila. Pod njo so spadale vse župnije kozjanske dekanije z župnijama Zusem in bizeljsko. Leta 1545 je imela pod sabo skupaj dvanajst podružnic. Pozneje so se mnoge seveda odcepile. Pražupnija je prvič omenjena leta 1167, tako posredno tudi cerkev. Leta 1254 se cerkev izrecno omeni. Hkrati s prvo omembo cerkve je omenjen tudi pilštanjski župnik Friderik, leta 1173 pa Bernhard. Leta 1237 je bil župnik Rupert tudi dekan, prav tako leta 1252 tudi Peter, ki je imel kot dekan tudi oblast nad Dravskim poljem. Prvi slovenski župnik je bil okoli leta 1527 Blaž Vraničar. Današnji župnik je Jože Hribernik.

Leta 1254 je patriarh Gregor vtelovil pilštanjsko župnijo gornjegrajskemu samostanu, a v njegovi lasti je ostala le do leta 1261. Takrat je škalski župnik Ortolf svojo župnijo Škale odstopil samostanu v Gornjem Gradu, od njega pa je v zameno dobil župnijo Pilštanj. Vendar je leta 1346 le ta spet prišla pod gornjegrajske benediktince. Samostan je tokrat dobil tudi patronat nad pilštanjsko cerkvijo. Leta 1355 je celo kupil dve pilštanjski hiši v bližini cerkve. Dobro stoletje kasneje, leta 1463 pa je njen patronat in advokaturo prevzela leta 1461 ustanovljena ljubljanska škofija. Do leta 1786, ko je prešla pod lavantinsko oblast, je pripadala njej.

Šele leta 1466 je omenjen prvi cerkveni prizidek - gotski zvonik. Prvotno je bil grajen kot samostojna stavba, vendar nikoli ni stal sam.

Tega leta je Jošt Helfenberg, krški vitez, cerkvi namenil beneficij. Poklonil ji je zemljišče, vinograde, med drugim tudi hišo na goličavi pod pilštanjskim gradom ter šolo z vrtom in vse, kar spada zraven. Beneficij je poimenoval po svetem Juriju in v ta namen osnoval kaplanijo svetega Jurija v farni cerkvi svetega Mihaela na Pilštanju.

V začetku 18. stoletja so k ladji prizidali obe južni kapeli, med leti 1796 in 1812 so ladjo povečali, povišali in obokali ter prizidali prezbiterij, zakristijo in severni kapelo. leta 1810 je škof Leopold II. Maksimiljan cerkev slovesno posvetil.

Še pred tem , leta 1802, pa se je zgodilo, da je bila najstarejša dekanija na južnem Štajerskem, pilštanjska dekanija, izgubljena. Župnišče je puščalo, vlaga je silila iz vseh kotov, Pilštanjčani pa ga niso hoteli urejevati. Župnik in dekan Zieselsteiner je odrinil v Kozje, ki si je dekanijo tudi zelo želelo. Mati vseh cerkva v pilštanjski pražupniji je postala navadna podružnica. Pilštanjčanom je bilo vseeno, zase so zahtevali le to, da so maše redno v pilštanjski cerkvi. In ker je bilo do Kozjega predaleč, je bila na pilštanju ustanovljena lokalna kapelanija, ki je bila 1828 imenovana za župnijo, kar je še danes.

Cerkev so ponovno obnovili leta 1893, na kar kaže napis na slavoloku. TOTA ECCLESIA RENOVATA ANNO 1893. Ladja je dobila nov glavni in stranski portal, v desni kapeli pa so namestili novo oltarno ploščo (menso). V cerkev so postavili nove klopi in zamenjali stara vrata. Ob tej priložnosti je bila notranjost cerkve novo poslikana.

Zadnjo spremembo je cerkev doživela leta 1993, ko je dobila novo rumenkasto fasado.

Zunanjost:

1. ZIDOVJE

Ladjo opisuje nizek talni zidec. Pokriva jo rumenkast omet z gladkimi belimi lizenami ob oglih. Napušč je povsod vbokel. okna so bordirana.

2. GLAVNI PORTAL

Vhod v cerkev je povdarjen s preprostim pokončnim in pravokotnim portalom, ki ima na prekladi v ovalnih poljih napis: 1796 HIS JOŽ 1893. nad njim sta dve polkrožno zaključeni, pokončno segmentni okni in med njim plošča v obliki kvadrata in v njej krški škofijski grb z zmajem ob straneh. Ob strani sta voluti na podstavkih, polkrožno komponirana školjka pa je na vrhu. spodaj je plošča iz gradu Pielenstein (Piljštanj) z napisom: VRBAN VON GOTTES GENADEN BISCHOVE ZUI GURGKH ROM. KHAY. MT. & RATH AUCH DER FT. DT. ERZHERZOGEN & CAROLS ZU OSTERREUCH & GEHEIMER RATH UND STSTHALTER DER NIEDER OSTERREICHISCHEN FURSTENTHUMBEN UND LANNDE & HAT DIESES GESLOS SO ZUVOR GAHR IN ABPAU KHOMEN WIDERUM ERHEBT ANNO 1570. V trikotnem čelu je pokončna pravokotna lina.

3. ZVONIK

Obteka ga nerazčlenjen zidec. Omet je brizgan. Tu so še gladke lizene ob oglih. Fasada z belimi prekinitvami daje občutek, kot da je iz treh pasov. Zaključuje ga profiliran fabilon, ki se nad urnimi številčnicami na zahodni stani polkrožno boči. Na vseh štirih straneh ima čisto na vrhu malo večje polkrožno zaključeno okno s "poltni". v zadnji steni ima poleg tega le dve pravokotni lini. V severni steni je v pritličju konkavnorombasta gotska lina s poševnim gotskim ostenjem. V nadstropju so pokončna in polkrožno zaključena vrata s posnetim robom. Na vzhodni strani je veliko gotsko okno iz dveh delov z značilnim kamnitim krogovičevjem, zapolnjenim z rdečim in modrim steklom, nad njim pa so še tri majhna pravokotna okenca. Južna stena ima le preprosto lino. Streha je kombinirana, najprej se začenja kot čebulasta, vendar ta ni do konca izpeljana, ampak se nadaljuje piramidasto.

4. JUŽNI KAPELI

V zahodni steni je pravokoten portal s preklado, poleg tega pa še dve okni v ušesastih okvirih s policama ter ožje polkrožno zaključeno okno v zaključnici. sosednja kapela, ki se ravno končuje, je poživljena z dvema lizenama. Prvotno je imela veliko luneto, danes pa le preprosto pravokotno okno.

5. ZAKRSTIJA

Omet je takšen kot na vseh ostalih delih cerkve. Na oglih so ravno tako lizene, talnega zidca pa ni. v južni steni je vhod (preprost pravokoten), nad njim pa okno, vzhodna stena ima dve okni pravokotne oblike, nad njima pa še eno, enako tistemu nad vrati v zakrstijo.

6. PREZBITERIJ

Zanimivi sta dve polkrožno zakjučeni okni v ovalu ter enako okno v severni steni.

Notranjost:

1. Ladja:

Je zelo dolga, podprta pa s petimi pari močnih kombiniranih slopastih nosilcih. Tako je razdeljena na tri cele in dve polovični oprogi s tremi kapami in potlačeno kupolo na križišču s kapelama. Obok je opečni z lepimi freskami. Na eni izmed njih je prikazana tudi sveta Ema. Za njo pa stoji grad Pilštanj in cerkev svetega Mihaela. Ostale freske še prikazujejo druge verske osebnosti, vsem pa je skupno, da so opremljene z imeni prikazanih in da je motiv zajet v posebno izoblikovanem prostou na oboko.

2. Zvonik:

Vanj vodijo polžaste stopnice. Portal, ki vodi v prvo nadstropje, je usločen in posnet na ajdovo zrno. Zvonovi so trije: dva železna iz leta 1924 in eden bronast iz starejšega datuma.

3. Kapele:

Severna kapela je zelo plitva skoraj da niša. Pokrita je s primerno oblikovano kapo. Južno kapelo obteka ogradje, nosilna konstrukcija je iz tramov, ki ga prekriva in zaklučuje pokončen zaključen lok, ki vodi v naslednjo kapelo. Naslednja kapela je členjena v kotih s štirimi profiliranimi pilastri. Ti nosijo gredo na vzhodni strani. Na tej in južni steni ju vežeta polkrožna profilirana loka. Štirje pendetivi nosijo bogat profiliran obroč. Na njem počiva kupola z laterno, s štirimi pravokotnimi okni in ravnim stropom. V vseh kapelah so oboki kamniti.

4.Prezbiterij:

Členjen je s tremi pari slopov in z devma oprogama. Pokriva ga malce potlačena opečna kupola. Zaklučuje se polkrožno.

5.Pevska empora:

Ta majhen prostor počiva na dveh toskanskih stebrih in dveh kapastih stebrih in dveh kapastih obokih nad vhodom v cerkev. Desno vodijo nanj obzidane pravokotne stopnice. Je zidana in spredaj vzvalovljena. Svetloba prihaja skozi polkrožno zaključeni okni nad glavnim vhodom.