Vremenska postaja Petkovec
Vremenska postaja Petkovec je tipa Oregon Scientific WMR928NX. Sestavljena je iz štirih senzorjev:
1) Zunanji termometer ter higrometer: Ločljivost termometra je 0,1K. Higrometer pa meri vlago v razponu od 2% do 98%. Natančnost je 1%. Termometer meri v razponu od -20°C do 60°C. Skrajnih vrednosti mi ni uspelo preizkusiti, tako da še ni jasno, za koliko se poslabša natančnost termometra pod -20°C. Slabost higrometra je da meri vlago le do 98% saj gre vlaka lahko tudi na 100%, čeprav redko. Senzor je v meteorološki hišici, ki je izdelano po standardih, torej ni izpostavljen neposrednemu vplivu sonca.
2) Notranji termometer, higrometer in barometer: Notranji termometer meri v razponu od -5°C do 50°C, higrometer od 2% - 98%. Barometer meri od 795hPa - 1050hPa. Natančnost barometra je 1hPa.
3) Anemometer: Merilec hitrosti vetra je postavljen na 4 metre visokem drogu, ki je montiran ob rob strehe torej še dodatnih 5 metrov nad tlemi. Senzor meri veter na vsakih 14 sekund, kar je tudi slabost tega, saj lahko izpusti močnejše sunke, ki se zgodijo med tem intervalom. Anemometer lahko pozimi zamrzne, sploh ob ohlajanju, ko dež prehaja v sneg ter se sneg nabira ob vetrnico in šalčke ter nato ponoči ob mirnem vremenu zamrznejo.
4) Dežemer (pluviometer) meri količino padavin. Slabost tega je da ni ogrevan, tako da lahko meri le padavine v obliki dežja, oz. snežne naknadno, ko se sneg topi, če sneg ne sega preko roba pluviometra, saj lahko kapico odpihne veter, pade čez rob itd. Natančnost dežemerja je 1 mm, vendar ga bom verjetno v bližnji prihodni še modificiral vsaj na 0,5 mm, saj lahko recimo ostane v šalčkah 0,9 mm padavin, nakar izhlapijo ob daljšem obdobju suhega vremena.
5) K Postaji seveda sodi še konzola, ki sprejema signale senzorjev, ter katera je prikljucena k prenosniku oz. racunalniku. Konzolola omogoca tudi nastavitev razlicnih alarmov, ob nalivu, doloceni temperaturi, budilka, hitrost vetra itd,... Racunalnik nato s programom WsWin obdeluje te podatke ter riše grafe oz. razne analize, katerih del je objavljen tudi pri podatkih ter grafih. Konzola se napaja iz baterij oz. je prikljucena na elektriko. V primeru izpada, se konzola avtomatsko priklopi na napajanje iz baterij. Slabost konzole je, da nima dataloggerja, ki bi shranjeval podatke. V primeru izpada elektrike, racunalnik odpove, oz. sedaj ob prenosniku lahko deluje še 2 - 3 ure. Ostali senzorji se napajajo s pomocjo soncnih celic, oz. ce bi prišlo do pomanjkanja svetlobe, so notri tudi baterije s katerimi senzorji nemoteno delujejo. Senzor za notrnajo T, tlak ter higrometer, je edini, ki deluje samo na baterije. Po dosedajšnjih izkušnjah, sem jih moral zamenjati po 9ih mesecih.
