Naš planet Zemlja je kljub temu, da zgleda zelo velik svet, razmeroma zelo majhen in občutljiv. Predvsem je občutljiv njegov plašč, to je njegova atmosfera. Carl Sagan (Vir: Al gore, An Inconvenient truth, 2006) je dejal: "Če bi namizni globus premazali z lakom, bi bila sorazmerna debelina premaza glede na globus enaka, kot je debelina zemljinega ozračja v primerjavi z velikostjo Zemlje." Torej iz tega lahko sklepamo, da je ozračje dovolj tanko, da lahko spremenimo njegovo sestavo. Najbolj pa smo spremenili, količino ogljikovega dioksida (CO2). Ogljikov dioksid spada v skupino petih naravnih toplogrednih plinov. Ostali plini so še vodna para (H2O), metan (CH4), didušikov oksid (S2O) ter ozon (O3). Toplogredni plini so zelo pomembni, saj zadržujejo toploto, ki jo Zemlja prejme od Sonca. Če bi Zemlja oddala vso energijo, ki jo dobi od Sonca, bi njena povprečna temperatura bila namesto skoraj 15°C, hladnih -18°C. (Vir: An inconvenient truth, 2006).
Učinek tople grede
Učinek najbolje ponazarja zgornja skica. Ob jasnem vremenu, sončno sevanje, segreje tla, tla sevajo nazaj v vesolje, vendar je količina sevanja, ki ga Zemlja prejme precej većja, kot tista, ki ga Zemlja odda. To je predvsem posledica toplogrednih plinov, ki sevanje zadržijo ter s tem ogrevajo Zemljo. Zaradi povečane količine toplogrednih plinov, se Zemlja globalno segreva, kar ruši njeno ravnovesje. Pregrevanje Zemlje pokaže tudi ta animacija. (Vir: An Inconvenient truth).
Naravna količina CO2 je v zadnjih 650,000 letih dosegala vrednosti od 180 - 300 ppm (delcev na milijon). Ljudje pa smo to vrednost že močno zvišali. V predindustrijskem obdobju je bilo v ozračju 280 ppm CO2, leta 2005 pa že 379 ppm. Te vrednosti se najbolj povečujejo v obdobju zadnjih 10 let (približno 1,9 ppm na leto). Največ CO2 smo spustili v ozračje z izgorevanjem premoga ter fosilnih goriv. Drugi pomemben manjši krivec je pa raba tal.
Naravna vrednost metana (CH4) je v zadnjih 650,000 letih dosegala vrednosti od 320 do 790 ppb (delcev na biljon). Mi pa smo to vrednost zvišali od 715 v predindustrijski dobi do 1732 ppb, leta 2005 je bilo 1774 ppb. Največ metana smo sprostili s kmetijstvom ter kurjenjem fosilnih goriv.
Prav tako se konstantno povečuje tudi količina dušikovih oksidov. V predindustrijsko dobi je bilo v ozračju 270 ppb, leta 2005 319 ppb dušikovih oksidov.
Vir: A report of working group I of theIPCC, 2007
POSLEDICE GLOBALNEGA SEGREVANJA
Posledice globalnega segrevanja so danes zelo očitne. V Sloveniji smo imeli od avgusta 2006 pa do letošnjega septembra niz nadpovprečno toplih mesecev. Možnosti za kaj takega so izredno majhne, a vendar se je zgodilo.
Triglavski ledenik je skoraj popolnoma izginil. Izginjajo tudi ledeniki po vsem svetu. Arktika je letos dosegla rekord v minimalni količini ledu. Led obsega le še 2.92 milijonov kvadratnih kilometrov, kar je 27% manj kot ob prejšnjem rekordu leta 2005.
Slika prikazuje kolicino ledu na Arktiki. (Vir: National snow and ice data center)
Naslednja slika prikazuje gibanje količine ledu od 1978 - 2007. Srednja črta je povprečna količina ledu od leta 1978 - 2000. Na sliki je lepo razvidno, da led že od leta 2003 ne doseže povprečja. Žalostno bo spremljat nadaljevanje gibanja ledu, saj trenutno se led topi precej hitreje po vseh scenarijih, ki so jih predvidevali znastveniki. Vpliv pomanjkanja ledu na klimo ter globalno temperaturo, vsekakor ne bo ugoden.
(klikni za povečavo)
Skratka podnebne spremembe že močno vplivajo na svet, posebej je to očitno na tečajih, kjer je predviden tudi najvišji dvig temperature. V Sibiriji in na Aljaski imajo probleme zaradi taljenja permafrosta. Saj se infrastruktura, ki je bila zgrajena prej na trdih, celo leto zamrznjenih tleh ugreza v zemljo. SProžajo se zemeljski plazovi itd,.. Spremembe vplivajo tudi na živalski svet, saj se tudi živali prilagajajo na zgodnejše cvetenje rastlin, toplejše vode, itd. Veliko živalskim vrstam grozi izumrtje. Zaradi pomanjkanja hladnih dni (zmrzali) se širijo tudi podlubniki ter bolezni. Toplejše morje postaja bolj nasičeno s kalcijevimi karbonati, morja postajajo čedalje bolj kisla zaradi ogljikove kisline, kar povzroča umiranje koralnih grebenov. Puščave se širijo čedalje hitreje,...
IPCC poročilo predvideva kar nekaj scenarijev, kako se bo podnebna kriza nadaljevala, najbolj ugoden je scenarij, kjer se temperatura dvigne glede na današnji nivo le za 2°C, ampak čas teče, ta scenarij je možen le, če takoj pričnemo drastično zmanjševati naše izpuste. Žal danes dlje kot do besedičenja in govorjenja še nismo prišli.
Kaj lahko vi kot prebivalec tega planeta storite, da zmanjšate svoje emisije toplogrednih plinov pa tukaj
