Pri kurjenju, sežiganju ali uporabi odprtega ognja v naravnem okolju se mora:
    1. urediti kurišče:
    – kurišče mora biti obdano z negorljivim materialom,
    – prostor okoli kurišča mora biti očiščen vseh gorljivih snovi,
    – kurišče mora biti oddaljeno od gozda vsaj 50 m, od pomembnih prometnih poti, večjih naselij in objektov, kjer se izdelujejo, predelujejo ali skladiščijo vnetljive ali nevarne snovi, pa vsaj 100 m;
    2. zavarovati in nadzorovati kurišče ves čas kurjenja ali sežiganja;
    3. po končanem kurjenju ali sežiganju pogasiti ogenj in žerjavico ter pokriti kurišče z negorljivim materialom;
    4. ob povprečni hitrosti vetra večji od 6 m/s ali ob sunkih vetra močnejših od 10 m/s prenehati kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj.
    (2) Pri kurjenju, sežiganju ali uporabi odprtega ognja v naravnem okolju se ne sme uporabljati gorljivih tekočin ali materialov, ki pri gorenju razvijajo močan dim ali strupene pline oziroma so kako drugače škodljivi za okolje.

 

    

 

 

 

Kazni in sankcije

 

 

Z globo od 500.000 do 1.500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
    1. pri kurjenju ali sežiganju ali uporabi odprtega ognja v naravnem okolju ne izvaja predpisanih ukrepov za varstvo pred požarom v naravnem okolju (5. člen);
    2. kuri v gozdu, razen na urejenih kuriščih in zaradi zatiranja podlubnikov, kuri ali sežiga kmetijske ostanke na kmetijskih obdelovalnih zemljiščih in če ne izpolnjuje zahtev iz prvega odstavka 5. člena te uredbe, zažiga kmetijska neobdelovalna zemljišča, kot so pašniki, barjanski travniki, ledine, trstičja, zemljišča z drugim obvodnim rastjem oziroma nerodovitne površine na območjih, kjer ogenj lahko ogrozi gozd ali druge kmetijske neobdelovalne površine oziroma zemljišča v zaraščanju (6. člen);
    3. v obdobju, ko je za posamezno območje v naravnem okolju razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost tam kuri, sežiga, uporablja odprt ogenj, pušča ali odmetava goreče ali druge predmete ali snovi v naravno okolje, ki lahko povzročijo požar (7. člen);
    4. v obdobju, ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost kuri ali sežiga v naravnem okolju, pa pri tem predhodno ne pridobi potrebnega dovoljenja, ne zavaruje mesta kurjenja ali sežiganja in ne organizira požarne straže (prvi odstavek 10. člena);
    5. na požarno najbolj ogroženih območjih naravnega okolja v obdobju razglašene velike ali zelo velike požarne ogroženosti uporablja naprave ali izvaja dejavnosti, ki lahko povzročijo požar, razen v izjemnih primerih skladno s prvim odstavkom 10. člena te uredbe, o čemer odloča pristojna izpostava uprave (drugi odstavek 10. člena);
    6. kot lastnik, zakupnik ali drug uporabnik zemljišča iz 2. člena te uredbe ne izvaja predpisanih ukrepov za varstvo pred požarom (prvi odstavek 11. člena);
    7. ne skrbi, da so požarnovarnostni pasovi v predpisanih razdaljah ob cestni, železniški, elektroenergetski in drugi infrastrukturi v naravnem okolju ustrezno vzdrževani in očiščeni vseh gorljivih predmetov ali ne izvaja drugih predpisanih ukrepov (drugi odstavek 11. člena);
    8. zakriva, prestavlja, odstranjuje ali uničuje oznake, požarne zidove in druge infrastrukturne objekte ali naprave, ki opozarjajo na nevarnost nastanka požara v naravnem okolju ali so namenjene preprečevanju širjenja požara v naravnem okolju (12. člen).
    (2) Z globo od 100.000 do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori dejanje iz 1., 2., 3., 4., 5., 6. ali 8. točke prvega odstavka prejšnjega člena.

  

 

                      VEČ INFORMACIJ O TEM LAHKO DOBITE PRI

                     NAJBLIŽJI GASILSKI ENOTI ALI GASILSKEM DRUŠTVU

                    V VAŠEM KRAJU  ALI PA O TEM PREBERETE V UREDBI

           o varstvu pred požarom v naravnem okolju

     na spletnem naslovu:  http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=20064&stevilka=106