Na podlagi drugega odstavka 37. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02-ZDU-1 in 58/02-ZMR-1) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za zdravje

Ta pravilnik določa pogoje za minimalno kakovost, ki jih mora v prometu izpolnjevati med kot predpakirano živilo (v nadaljnjem besedilu: med).

Med je naravna sladka snov, ki ga izdelajo čebele Apis mellifera, iz nektarja cvetov ali izločkov iz živih delov rastlin ali izločkov na živih delih rastlin, ki jih čebele zberejo, predelajo z določenimi lastnimi snovmi, ga shranijo, posušijo in pustijo dozoreti v satju.

Med se po tem pravilniku razvršča in poimenuje:
1.
a) glede na izvor kot:
– “cvetlični med ali nektar”, ki je pridobljen iz nektarja cvetov;
– “med iz mane ali gozdni med”, ki je pridobljen predvsem iz izločkov insektov (Hemiptera) na živih delih rastlin ali izločkov živih delov rastlin;
b) glede na način pridobivanja oziroma predstavitve kot:
– “med v satju”, ki ga čebele hranijo v novo zgrajenem satju brez zalege ali v tankih osnovnih ploščah satja iz čistega čebeljega voska, in se daje v promet v celih pokritih satih ali kot del teh satov;
– “med s satjem ali deli satja v medu”, ki vsebuje enega ali več kosov satja v medu;
– “samotok” (odtočeni med), ki je pridobljen z iztekanjem medu iz odkritih satov brez zalege;
– “točeni med”, ki je pridobljen s centrifugiranjem odkritih satov brez zalege;
– “prešani med”, ki je pridobljen s stiskanjem satov brez zalege, z ali brez uporabe zmerne toplote, ki ne presega 45 °C, in
– “filtrirani med”, ki je pridobljen tako, da se pri odstranjevanju tujih anorganskih ali organskih primesi odstrani tudi znaten del cvetnega prahu;
2. “pekovski med”, ki:
a) je primeren za industrijsko uporabo ali kot sestavina v drugih živilih, ki se nato predelajo, in
b) ima lahko tuj okus ali vonj ali začenja fermentirati oziroma je že fermentiral ali je bil pregret.

(1) Med mora biti označen v skladu s predpisom, ki ureja splošno označevanje predpakiranih živil, in v skladu z naslednjimi pogoji:
1. izraz “med” se uporablja le za med iz 2. člena tega pravilnika, ki je v prometu;
2. v prometu se uporabljajo samo imena vrst medu iz prejšnjega člena. Ta imena se lahko nadomestijo s splošnim imenom “med”, razen za filtrirani med, med v satju, med s kosi satja ali kosi satja v medu in pekovski med, pod pogojem, da je:
a) pri pekovskem medu na označbi navedba “samo za kuhanje in peko” v neposredni bližini imena;
b) razen pri filtriranem medu in pekovskem medu, ime lahko nadomeščeno z navedbo oznake, ki se nanaša na:
– navedbo cvetov ali rastlin, če med izhaja v celoti ali delno iz navedenega izvora in ima njegove senzorične, fizikalno-kemijske in mikroskopske lastnosti,
– regionalno, teritorialno ali topografsko poreklo, če je med v celoti navedenega porekla,
– posebne kriterije kakovosti;
3. če je bil pekovski med uporabljen kot sestavina v sestavljenem živilu, se lahko v imenu sestavljenega živila namesto imena “pekovski med” uporabi splošno ime “med”, pod pogojem, da se v seznamu sestavin sestavljenega živila uporabi ime, kot je določeno v 2. točki prejšnjega člena;
4. država oziroma države porekla ali izvora, kjer je bil med pridelan, morajo biti navedene na označbi.
(2) Če med izvira iz več kot ene države članice Evropske unije ali države, ki ni članica Evropske unije, se navedba iz prejšnjega odstavka nadomesti z eno izmed naslednjih oznak, in sicer:
– “mešanica medu iz držav članic EU”;
– “mešanica medu iz držav, ki niso članice EU”;
– “mešanica medu iz držav članic EU in držav, ki niso članice EU”.

(1) V primeru filtriranega in pekovskega medu mora biti na transportnih kontejnerjih, posameznih enotah pakiranj in v trgovskih dokumentih jasno navedeno polno ime medu, kot določa šesta alinea podtočke b) 1. točke 3. člena tega pravilnika.
(2) Med iz 3. člena tega pravilnika, mora ustrezati kriterijem sestave iz 6. člena tega pravilnika in priloge, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1) Med je sestavljen v glavnem iz različnih sladkorjev, predvsem fruktoze in glukoze, in iz drugih snovi, kot so organske kisline, encimi in trdni delci, ki pridejo v med pri zbiranju. Barva medu je različna, od skoraj brezbarvne do temno rjave. Med je lahko tekoč, viskozen ali delno do popolnoma kristaliziran. Okus in aroma sta različna, vendar odvisna od rastlinskega izvora.
(2) Med, ki se daje v promet kot med ali je namenjen za uporabo v kateremkoli živilu, namenjenemu za prehrano ljudi, ne sme vsebovati nobenih dodanih sestavin, vključno z aditivi za živila, niti nobenih drugih dodatkov.
(3) Med mora biti, kolikor je mogoče, brez organskih ali anorganskih tujih primesi. Razen medu iz 2. točke 3. člena tega pravilnika, med ne sme imeti tujega okusa ali vonja, ne sme začeti fermentirati, njegova stopnja kislosti ne sme biti umetno spremenjena in ne sme biti pregret tako, da so naravni encimi, bodisi uničeni, bodisi je znatno zmanjšana njegova aktivnost.
(4) Ne glede na šesto alineo podtočke b) 1. točke 3. člena tega pravilnika, medu ni dovoljeno odvzeti cvetnega prahu ali zanj značilnih sestavin, razen če je to nujno potrebno pri odstranjevanju tujih anorganskih ali organskih snovi.

Do sprejetja metod za ugotavljanje skladnosti medu s strani Komisije, s katerimi je mogoče preveriti njegovo skladnost z določbami tega pravilnika, se uporabljajo, kadar je to mogoče, mednarodno priznane validirane metode, kot na primer tiste, ki jih odobri Codex Alimentarius.

(1) Med mora biti proizveden in označen v skladu z določbami tega pravilnika do 1. avgusta 2004.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je med, proizveden in označen še pred 1. avgustom 2004, lahko v prometu do porabe zalog.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o medu (Uradni list RS, št. 30/99 in 59/99).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

* Ta pravilnik vsebinsko povzema Direktivo Sveta 2001/110/ES (UL št. L 10, 12. 1. 2002, str. 47).