1. člen

Čebelarska zveza Slovenije vzpodbuja in pospešuje pridelavo in prodajo avtohtonih, tradicionalnih vrst in sort slovenskega medu vrhunske kakovosti. S sistemom kolektivne blagovne znamke (dalje: kolektivna znamka) organizira enotno kontrolo pridelave, ocenjevanje kakovosti in pospeševanje prodaje slovenskega medu. Kolektivna znamka jamči kupcem, da so kupili naraven, pristen, v Sloveniji pridelan med vrhunske kakovosti, ki ustreza vsem merilom, ki jih predpisuje veljavna zakonodaja in ta pravilnik.

Kolektivna znamka se uporablja za zaščito proizvodov in storitev, ki so navedeni v razredu 30 (med) in razredu 41 (izobraževanje) mednarodne klasifikacije proizvodov in storitev.

II. SPLOŠNE DOLOČBE

2. člen

Nosilec in lastnik kolektivne znamke je Čebelarska zveza Slovenije, Cankarjeva 3, 1000 Ljubljana (daje ČZS), ki jo zastopa njen predsednik.

Prelepke z blagovno znamko lahko izdaja samo ČZS. Ponarejanje, razpečevanje in uporaba prelepk s kolektivno znamko mimo določil tega pravilnika je kaznivo dejanje, zato bo ČZS proti vsakemu storilcu vložila tožbo pri pristojnem sodišču.

3. člen

Prelepka s kolektivno blagovno znamko izgleda takole: v okrogli glavi prelepke je starinski slovenski čebelnjak s kranjiči, nad njim je polkrožni napis “slovenski” pod njim pa napis “med”. Glava prelepke se nadaljuje v trak, na njegovem vrhu je napis “kontrolirane kakovosti”, nadaljuje se v čebelno satje, pred spodnjim šesterokotnikom je prostor za vpis serijske številke. V šesterokotniku na koncu traka je logotip ČZS in napis Čebelarska zveza Slovenije.

Osnovna barva prelepke je zlato rumena s črnim tiskom in črno obrobo.

Prelepke ni dovoljeno spreminjati ali nanjo vpisovati kakršnekoli podatke.

III. ORGANIZACIJA SISTEMA BLAGOVNE ZNAMKE

ČEBELARSKA ZVEZA SLOVENIJE

4. člen

ČZS po upravnem odboru (dalje: UO ČZS), komisiji za blagovno znamko (dalje: komisija za znamko) in strokovno-administrativni službi vodi, usmerja in nadzira vse dejavnosti, ki so povezane s kolektivno znamko in si prizadeva za čim boljšo prodajo, s kolektivno znamko zavarovanega slovenskega medu vrhunske kakovosti.

5. člen

ČZS daje, na podlagi pisne pogodbe, pravico do uporabe kolektivne znamke vsem čebelarskim društvom - članom ČZS (dalje: čebelarskim društvom), ki izpolnjujejo pogoje, kot jih določa ta pravilnik.

ČZS s posebno pogodbo da pravico do uporabe kolektivne znamke tudi trgovcem-odkupovalcem medu, če te pri slovenskih čebelarjih odkupujejo med, za katerega je čebelar v skladu s tem pravilnikom pridobil pravico do uporabe kolektivne znamke.

6. člen

UO ČZS imenuje 5 - 7 člansko komisijo za znamko in njenega predsednika ter potrdi poslovnik za delo komisije za znamko. UO ČZS potrdi predlog komisije za znamko o podelitvi ali odvzemu licence preglednikom medu, sklepa pogodbe s čebelarskimi društvi, pooblaščenim laboratorijem za dodatne in kontrolne analize ter za arhiviranje vzorcev medu zbranih pri uporabnikih kolektivne znamke in z letnim finančnim načrtom zagotavlja nemoteno delovanje sistema kolektivne znamke.

KOMISIJA ZA KOLEKTIVNO ZNAMKO

7. člen

Komisija za znamko pri ČZS na podlagi tega pravilnika opravlja zlasti spodaj navedene naloge:

- za UO ČZS pripravlja in mu posreduje celotno gradivo, potrebno za odločanje o kolektivni znamki in o tem pravilniku;

- izdela poslovnik o svojem delu;

- pripravlja in objavlja smernice dobre čebelarske prakse;

- pripravlja programe in pri pooblaščeni izobraževalni organizaciji organizira izobraževanje preglednikov za med;

- na podlagi izkaza, ki ga po uspešno opravljenem izobraževanju izda pooblaščena izobraževalna organizacija, pripravi komisija za znamko UO ČZS predloge za podelitev licenc za preglednike medu in predloge za sklenitev pogodb za uporabo kolektivne blagovne znamke s trgovci-odkupovalci medu;

- pripravi izvedbena pravila za delo preglednikov, njihovo povezavo s pooblaščenim laboratorijem ter program vzdrževanja, testiranja in usmerjanja merilnikov za terenske analize;

- v sodelovanju s pooblaščenim laboratorijem določi embalažo za vzorce, označevanje in način odvzemanja vzorcev medu;

- ob pomoči strokovno - administrativne službe ČZS organizira nakup in razpečevanje prelepk s kolektivno znamko, obrazcev in drugega materiala za delo preglednikov ter vodi evidenco;

- izmed članov komisije za znamko in preglednikov medu imenuje nadzornike za občasne preglede dokumentacije o uporabi kolektivne znamke v čebelarskih društvih in pri preglednikih medu;

- sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi službami;

- ob morebitnih sporih posreduje za sporazumno rešitev;

- izreka disciplinske ukrepe na prvi stopnji.

ČEBELARSKA DRUŠTVA

8. člen

Čebelarska društva, ki se s podpisom pogodbe vključijo v sistem kolektivne znamke, so nosilci dejavnosti, povezanih s kolektivno znamko na svojem območju. Njihove pristojnosti in dolžnosti, ki jih določata pogodba in ta pravilnik pa so:

- vsako čebelarsko društvo, ki želi s svojimi člani sodelovati pri kolektivni znamki, mora prijaviti enega ali več svojih izkušenih članov za izobraževanje za preglednike medu. Manjša društva se z drugimi društvi lahko dogovorijo za skupnega preglednika ali več preglednikov;

- čebelarsko društvo vzpodbuja in usmerja svoje člane k pridelavi medu, da bo ustrezal merilom tega pravilnika in s tistimi, ki se vključijo v sistem KBZ podpiše pogodbo o sodelovanju;

- čebelarsko društvo v povezavi s ČZS zagotavlja pooblaščenim preglednikom medu materialne pogoje za delo, jih zalaga s potrebnimi obrazci, prelepkami s KBZ, kozarci za vzorce in priborom za jemanje vzorcev ter predpisanimi merilniki za terensko analizo medu;

- pooblaščenemu nadzorniku, ki ga imenuje komisija za znamko omogoča vpogled v dokumentacijo o uporabi prelepk s kolektivno znamko;

- rešuje morebitna nesoglasja med čebelarji in preglednikom in se po potrebi posvetuje s komisijo za kolektivno znamko pri ČZS.

PREGLEDNIKI MEDU

9. člen

Preglednik medu je strokovno usposobljena oseba, ki jo za to delo pooblasti ČZS. Pri čebelarjih in drugih pogodbeno vezanih osebah, vključenih v sistem kolektivne znamke, spremlja pridelavo in ocenjuje kakovost njihovega medu.

10. člen

Licenco preglednika medu pridobi kandidat po uspešno zaključenem strokovnem usposabljanju. Pred začetkom usposabljanja sklene s ČZS pogodbo o časovno neomejenem opravljanju nalog preglednika medu.

Licenca, ki si jo je preglednik medu pridobil za svoje delo v sistemu kolektivne znamke je trajna, če z delom dokazuje, da obvlada naloge, ki so predpisane s tem pravilnikom.

Preglednik medu se je dolžan nenehno strokovno izpopolnjevati.

11. člen

Preglednik medu sodeluje s čebelarskim društvom, katerega član je, in ga redno obvešča o svojih dejavnostih.

Pri občasnih pregledih je dolžan pooblaščenemu nadzorniku, ki ga imenuje komisija za znamko omogočiti vpogled v dokumentacijo o dodeljevanju prelepk s kolektivno znamko.

12. člen

Preglednik medu lahko izvaja nadzor na območju cele Slovenije, praviloma pa na območju društva, katerega član je, ali za člane drugih društev, če se društva tako dogovorijo. Oceno medu, ki ga je pridelal preglednik medu v svojem čebelarstvu in oceno ustreznosti njegovega čebelarstva opravi drug preglednik z veljavno licenco.

Preglednik ne more oceniti čebelarstva in medu tudi sorodnikom, ki spadajo v prvi in drugi dedni red ( zakoncu, otrokom, staršem, bratom in sestram ) ter osebam, s katerimi je poslovno povezan

13. člen

Preglednik medu skrbi za strokovno uporabo merilnikov za terenske analize medu, za njihovo redno in strokovno vzdrževanje ter predpisano testiranje in umerjanje v pooblaščenem laboratoriju.

Čebelar lahko uporabi prelepko KBZ in daje na trg le kozarce z medom, na katerih je nalepka z njegovim naslovom, ki je vpisan v seznam članov ČZS.

ČEBELARJI

14. člen

Čebelar, ki je član čebelarskega društva in preko njega ČZS (dalje: čebelar), ima po tem pravilniku pravico uporabljati prelepko s kolektivno znamko za med lastne pridelave, če je pridelan v Sloveniji, ne glede na količino in vrsto medu, če le-ta ustreza vsem zahtevam postopka pridelave in kakovosti, kot jih določa ta pravilnik in drugi zakonski predpisi, ki urejajo pridelavo, predelavo in prodajo medu.

15. člen

Čebelar se v sistem kolektivne znamke vključi s podpisom pogodbe. Če čebelarsko društvo, katerega član je, ni zainteresirano za sodelovanje v sistemu kolektivne znamke, se zainteresirani čebelar lahko vključi prek drugega najbližjega čebelarskega društva, ki je vključeno v sistem kolektivne znamke.

16. člen

Čebelar, ki se želi vključiti v sistem kolektivne znamke je dolžan pregledniku omogočiti ogled čebelnjaka, prostora za skladiščenje satov, prostora in opreme za točenje, prostora in posode za skladiščenje medu, opreme za utekočinjenje kristaliziranega medu ter prostora in embalaže za polnjenje medu za prodajo.

POOBLAŠČENI LABORATORIJ

17. člen

Pooblaščeni laboratorij po pogodbi s ČZS arhivira kontrolne vzorce medu, opravlja dodatne in kontrolne analize vzorcev medu po naročilu preglednika in komisije za znamko, ter v skladu s pogodbo nudi ČZS tudi druge strokovne in tehnične usluge, povezane s kolektivno znamko.

18. člen

Pooblaščeni laboratorij (s)hrani kontrolne vzorce medu, ki jih odvzamejo pregledniki pri uporabnikih blagovne znamke, za dobo treh let.

Po preteku treh let postanejo vzorci last pooblaščenega laboratorija, da si tako poplača njihovo hrambo.

19. člen

Če preglednik medu čebelarju, zaradi neustrezne kakovosti medu ne dodeli prelepk s kolektivno znamko, lahko le - ta pri pooblaščenem laboratoriju zahteva dodatno analizo odvzetega vzorca medu. Če pregledani med ustreza, plača analizo ČZS in čebelarju dodeli ustrezno število prelepk s kolektivno znamko, če pa med ne ustreza, plača stroške dodatnega pregleda čebelar.

20. člen

Pooblaščeni laboratorij arhivira vse podatke o prevzetih vzorcih medu pod kolektivno znamko, kakor tudi vse rezultate analiz. Ob koncu leta pošlje ČZS pisno poročilo o prevzetih vzorcih in o rezultatih opravljenih analiz.

IV. ZAHTEVE ZA ČEBELARJENJE PRI UPORABI KOLEKTIVNE ZNAMKE

ČEBELNJAK - STOJIŠČE

21. člen

Lokacija čebelnjaka – stojišča čebel mora biti ves čas pridelave medu v Sloveniji, naj ne bo na vplivnem območju ali v neposredni bližini škodljivih virov onesnaževanja, ki bi lahko vplivali na kakovost pridelanega medu.

22. člen

Čebelnjak oziroma stojišče naj bo urejen in opremljen v skladu s smernicami dobre čebelarske prakse.

ČEBELJI PANJI

23. člen

Čebelji panji naj bodo izdelani iz ustreznih materialov, ki omogočajo vzdrževanje potrebne higiene in dobre pogoje za življenje čebel.

ČEBELJI SATI

24. člen

Pri kakovosti, obnovi, skladiščenju in zaščiti satov naj se upoštevajo smernice dobre čebelarske prakse.

PRIDELAVA MEDU

25. člen

Pri pridelavi medu naj se upoštevajo smernice dobre čebelarske prakse.

V času pridelave medu v sistemu kolektivne znamke je prepovedana v panjih uporaba vseh snovi, ki bi lahko vplivale na vonj, okus in kakovost medu v skladu z ustreznimi državnimi predpisi.

26. člen

Neposredno pred in med čebeljo pašo ne smemo prehranjevati čebel s tako hrano v trdi ali tekoči obliki, ki bi omogočala prenos umetno dodanega sladkorja v med. Prepovedano je točenje delno zaleženih satov.

27. člen

Pri pridelavi medu v sistemu kolektivne znamke je zahtevana čistoča in higiena v celotnem procesu od čebelnjaka, panjev, satja, točenja medu, transporta medu do skladišča, skladiščenja ter polnjenja medu.

SKLADIŠČENJE MEDU

28.člen

Pridelani med je dovoljeno skladiščiti le v ustreznem prostoru, ki naj bo suh, zračen, čist, temen in zaščiten pred žuželkami. Priporočljiva temperatura je do 20 stopinj Celzija.

Za skladiščenje medu so dovoljene le posode brez vonja, ki se tesno zapirajo in so izdelane iz materialov, ki so atestirani za shranjevanje živil.

29. člen

Pri uporabi kolektivne znamke je po tem pravilniku dovoljen čas skladiščenja medu dve leti od leta pridelave.

30. člen

V času skladiščenja se kristaliziran med lahko utekočini s segrevanjem do največ 45OC. Temperatura 45OC je najvišja dovoljena temperatura na stični točki grelnega telesa in medu. Utekočinjenje medu z mikrovalovi ni dovoljeno.

31. člen

Med se sme pred polnjenjem v kozarce predelati v kremno obliko, vendar le po postopku, ki v ničemer ne spremeni kakovosti medu, predpisane s tem pravilnikom.

V. OCENJEVANJE MEDU

32. člen

Čebelarji, ki se vključijo v sistem kolektivne znamke se s preglednikom dogovorijo za pregled čebelarstva in oceno medu.

Preglednik je dolžan pregled opraviti najpozneje v enem mesecu od prejema obvestila in izdati zahtevano število prelepk s kolektivno znamko, če med ustreza določilom tega pravilnika in drugim veljavnim predpisom o medu.

Ko preglednik obišče čebelarja, opravita najprej pregled in oceno pogojev pridelave in skladiščenja medu, v skladu s IV. poglavjem tega pravilnika.

33. člen

Ugotovitve terenskega pregleda medu vnese preglednik v obrazec št. 1, ki ga izpolni v dveh izvodih. Prvi izvod obdrži sam za lasten oziroma društveni arhiv, drugi izvod pa izroči čebelarju. Ob koncu leta, na podlagi zbranih obrazcev, izdela preglednik ali ČD na obrazcu št. 2 letno poročilo, ki ga pošlje na ČZS.

34. člen

Za senzorično oceno mora biti med, pri sobni temperaturi okoli 20 stopinj C, gosto tekoč. Preglednik opravi senzorično oceno s tem, da ugotovi: tipičen izgled, tipičen vonj, tipičen okus in barvo. Nato oceni konsistenco medu in vse ugotovitve vpiše v obrazec št. 1.

35. člen

Preglednik izmeri odstotek vode in elektrolitsko prevodnost odvzetega vzorca medu, ter rezultate vpiše v obrazec št. 1. Na osnovi rezultata elektrolitske prevodnosti določi vrsto medu (nektarni ali manin).

36. člen

Kadar ocenjevanje ni opravljeno v letu dni po točenju, odvzame preglednik tri vzorce medu. Enega za arhiv, enega za senzorično oceno, enega pa pošlje v pooblaščeni laboratorij na dodatno analizo vsebnosti HMF in aktivnosti diastaze. V takem primeru lahko preglednik zaključi ocenjevane šele, ko mu pooblaščeni laboratorij predloži rezultate dodatne analize.

Stroške dodatne analize plača čebelar.

VI. OPIS MEDU

37. člen

Za pridobitev in uporabo kolektivne znamke mora med, razen veljavnim predpisom o medu ustrezati tudi naslednjim kriterijem:

- med mora ustrezati vsem zakonsko predpisanim kriterijem;

- med sme vsebovati največ 18,6 % vode;

- med ne sme biti pregret nad 45 0C in ne vsebovati več kot 10 mg HMF/kg medu;

- elektrolitska prevodnost ne sme presegati 1,9mScm-1 ;

- med mora dozoreti v čebeljem satju v panju;

- med ne sme vreti;

- med ne sme izvirati iz nakrmljenega sladkorja ali uvoženega medu;

- med ne sme biti precejen ali filtriran skozi sito, ki zadrži delce manjše od 0,2 mm.

VZORČENJE MEDU

38. člen

Vzorčenje medu opravi preglednik na način, ki zagotavlja reprezentativnost odvzetih vzorcev. Odvzeti vzorec medu mora imeti enake lastnosti, kot ves ostali med od katerega je bil vzorec odvzet.

Pri vsakem pregledu in ocenjevanju medu se odvzameta dva identična vzorca. Prvi vzorec služi za takojšnjo senzorično oceno in analizo, ki jo opravi preglednik medu, drugi pa se arhivira pri pooblaščenem laboratoriju.

39. člen

Kozarec z odvzetim arhivskim vzorcem medu preglednik prelepi z izpolnjeno samolepilno nalepko tako, da kozarca ni mogoče odpreti ne da bi se nalepka pretrgala oziroma poškodovala.

Nalepka na arhivskem vzorcu medu mora vsebovati: ime in priimek čebelarja in serijo L, če jo uporablja, naziv čebelarskega društva, kjer je včlanjen, podatka o vsebnosti vode in elektroprevodnosti vzorca ter datum opravljene terenske analize in lastnoročen podpis pooblaščenega preglednika.

VII. POLNJENJE MEDU

EMBALAŽA

40. člen

Med s kolektivno znamko se za drobno prodajo embalira v steklene kozarce ali v drugo, v živilstvu dovoljeno embalažo.

41. člen

Originalna polnitev je zagotovljena s samolepilno prelepko s kolektivno znamko, ki se nalepi čez pokrov kozarca na steklo kozarca tako, da onemogoča odpiranje, ne da bi se pri tem pretrgala.

TRGOVCI Z MEDOM IN POLNILCI

42. člen

S trgovci z medom in polnilci, ki odkupijo in polnijo slovenski med vrhunske kakovosti od slovenskih čebelarjev, le ti pa so zanj pridobili pravico do uporabe KBZ, sklene ČZS posebno pogodbo. V pogodbi med ČZS in trgovci – odkupovalci medu, ki temelji na določilih tega pravilnika, so natančno dogovorjene pravice in pooblastila ČZS ter pravice in obveznosti trgovca - odkupovalca medu.

Trgovci in polnilci medu po tem pravilniku so pravne in fizične osebe, ki opravljajo funkcijo polnjenja in prodaje medu, ki ga niso sami pridelali in imajo za opravljanje svoje dejavnosti vso z veljavno zakonodajo predpisano dokumentacijo in dovoljenja, V primeru, da taka organizacija med samo napolni kot uslugo čebelarju, ni potrebna posebna pogodba s ČZS, vendar mora biti na etiketi naslov pridelovalca- čebelarja, za polnilca pa je na etiketi napisano njegovo polno ime in naslov.

Pogodba je sestavni del tega pravilnika.

VIII. FINANČNO POSLOVANJE

43. člen

Stroške izobraževanja za pridobitev licence za delo preglednika medu krije ČZS iz sredstev, ki so za ta namen zagotovljena z letnim finančnim načrtom.

44. člen

Neposredne stroške dela preglednikov medu krijejo čebelarska društva in čebelarji, ki so uporabniki storitev.

45. člen

Stroški nakupa kontrolnih vzorcev medu s kolektivno znamko in stroški pooblaščenega laboratorija za kontrolne analize vzorcev medu se krijejo iz prodajne cene prelepk z blagovno znamko po ključu, ki ga določi komisija za blagovno znamko pri ČZS in iz drugih virov.

46. člen

Stroške oglaševanja in propagiranja pridelave ter prodaje medu s kolektivno znamko krije ČZS iz sredstev, pridobljenih s prodajo prelepk s kolektivno znamko po ključu, ki ga predlaga komisija za znamko. ČZS pridobiva sredstva za propagiranje in širjenje uporabe kolektivne znamke tudi iz drugih virov.

IX. KRŠITVE PRAVILNIKA, SPORI IN UKREPI

47. člen

Morebitne nesporazume in spore pri uveljavljanju tega pravilnika rešujejo pogodbeniki sporazumno.

Če pogodbeniki nesoglasja ali spora ne morejo rešiti sami, imenujejo za vsak nerešen primer posebno tričlansko razsodišče:

1. Za reševanje nesoglasja ali spora med čebelarjem in preglednikom medu glede ocene kakovosti medu ali pridelovalnega postopka ali prostorov za skladiščenje in polnjenje medu ali embalaže je na prvi stopnji pristojno strokovno razsodišče, v katerega imenuje komisija za znamko predsednika, čebelarsko društvo, katerega član je prizadeti čebelar prvega in prizadeti čebelar drugega člana razsodišča.

Na pritožbeni stopnji pa imenuje komisija za znamko predsednika strokovnega razsodišča, pooblaščeni laboratorij prvega in prizadeti čebelar drugega člana.

Vsi člani strokovnega razsodišča na prvi in pritožbeni stopnji, razen predstavnika pooblaščenega laboratorija, morajo imeti licence preglednikov medu.

2. Za reševanje organizacijskih nesoglasij ali sporov med čebelarjem in preglednikom medu ali preglednikom medu in čebelarskim društvom je na prvi stopnji pristojno razsodišče, v katerega imenuje predsednika čebelarsko društvo, katerega člana je čebelar ali preglednik, prvega člana prizadeti čebelar, drugega člana razsodišča pa prizadeti preglednik medu.

Na pritožbeni stopnji odloča o nesoglasju ali sporu upravni odbor čebelarskega društva

.

3. Za reševanje organizacijskih nesoglasij ali sporov med čebelarskim društvom in ČZS ali med preglednikom medu in ČZS ali med pooblaščeno polnilnico medu in ČZS je na prvi stopnji pristojno razsodišče, v katerega imenuje predsednika upravni odbor ČZS, prvega člana prizadeta pogodbena stranka in drugega člana razsodišča komisija za znamko.

Na pritožbeni stopnji pa o nesoglasju ali sporu odloča častno razsodišče ČZS.

48. člen

Odločitve razsodišč na pritožbeni stopnji iz 47. člena tega pravilnika so dokončne in izvršljive.

49. člen

Pregledniku medu se odvzame licenca če:

- ne izpolnjuje s tem pravilnikom predpisanih obrazcev pri dodeljevanju prelepk s kolektivno znamko;

- dodeljuje več prelepk s kolektivno znamko, kot jih čebelarju glede na količino ocenjenega medu pripada;

- dodeli prelepke s kolektivno znamko čebelarju, ki ni član čebelarskega društva in preko tega ČZS;

- dodeli prelepke s kolektivno znamko medu, ki ga ni pregledal in o tem izpolnil zahtevane dokumentacije;

- strokovna komisija iz 1. točke 50. člena ali pooblaščeni laboratorij na podlagi dodatnih analiz vzorcev ugotovita, da so njegove strokovne odločitve večkrat netočne ali napačne.

Preglednik medu, ki mu je bila odvzeta licenca lahko ponovno zaprosi zanjo po preteku dveh let.

50. člen

Čebelarskemu društvu ali trgovcu-odkupovalcu medu se za določen čas odvzame pravica sodelovanja v sistemu kolektivne znamke če:

- ovira delo preglednika ali mu ne nudi, s tem pravilnikom in pogodbo določene organizacijske in materialne pomoči;

- sprotno oz. najkasneje do konca tekočega leta ČZS ne poravna finančnih obveznosti iz sistema kolektivne znamke;

- mimo preglednika dodeljuje ali uporablja prelepke s kolektivno znamko.

Poleg odvzema pravice sodelovanja v sistemu kolektivne znamke lahko ČZS proti pogodbenicam iz prvega odstavka vloži še odškodninsko tožbo za materialno oškodovanje.

51. člen

Disciplinski organ, ki vodi disciplinski postopek in po ugotovitvi kršitev iz 49. in 50. člena tega pravilnika odvzame licenco, pravico sodelovanja v sistemu kolektivne znamke in - ali vloži zahtevo za odškodninsko tožbo, je komisija za kolektivno znamko pri ČZS.

X.PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

52. člen

Pogodbe, obrazci in navodila, ki so nevedni v določilih tega pravilnika so sestavni del pravilnika.

53. člen

Pogodbeniki se s podpisom pogodbe o poslovnemu sodelovanju v sistemu kolektivne znamke obvežejo izpolnjevati vsa določila tega pravilnika in odločbe razsodišč iz tega pravilnika.

54. člen

Pravilnik začne veljati, ko ga z večino glasov sprejme UO ČZS , uporabljati pa z dnem, ko Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino izda odločbo o priznanju kolektivne znamke. Pravilnik se objavi v Slovenskem čebelarju.

Ljubljana, 15.02.2002

Tajnik ČZS: Predsednik ČZS:

Anton Tomec Lojze Peterle