Na jugo vzhodu Slovenije se razprostira Bela krajina znana po belih brezah in nadvse prijaznih  in gostoljubnih prebivalcih. Na njenem severnem obrobju se razteza občina Semič s 3820 pribivalci. Večji del jo prekriva gozd, ostalo pa je plitvi vrtačasti kraški svet s steljniki, njivami in travniki. Semiško goro in sosednje griče so Šokci, kakor jih radi imenujejo, zasadili s vinsko trto. Ob vinogradih stojijo zidanice v njih pa se skriva žlahtna kapljica vrhunske kvalitete.

Milo podnebje, cvetoči travniki, slikovito gričevje in prostrani gozdovi na sončni strani Gorjancev nudijo čebelam ugoden in zdrav življenjski prostor. Kranjska sivka se je tod dobro počutila že v slamnatih koših in kranjičih, kasneje pa tudi v sodobnih panjih s premičnim satjem. Vrste medu, ki jih čebele naberejo v neokrnjeni naravi, so zelo kvalitetne.  Poleg medu vam prijazni čebelarji ponudijo tudi ostale čebelje pridelke, pripraviti pa znajo tudi Kranjsko medico in medeno žganje. Ko pa steče beseda, znajo povedati marsikaj iz bogatega življenja čebel, o bogatih letinah nekoč in še čem.

V prostranih gozdovih Kočevskega roga rastejo tudi redke rastline. Na fotografiji je kranjska sivka, ki nabira nektar na bodiki (Ilex aquifolium L.)

Semiško čebelarsko društvo šteje 26 članov. Zelo cenjen častni član semiškega društva je tudi prof.dr. Josef Stark, ki v združenje prinaša vedno sveže znanje iz sveta. Spomladi nas je obiskal skupaj s predsednikom Švedske čebelarske zveze g.Sorenom Erikssonom (v sredini). Na desni je prof.dr.Josef Stark in levo predsednik semiškega društva Stane Plut