Reg Harman
BA FCILT FIHT FRSA MRTPI

Projekt podaljška Barjanske ceste je nastal pred vec kot 15 leti zaradi dopolnitve radialne povezave v mestno središce. Omejene napovedi prometa in njegovih ucinkov so bile opravljene leta 1997, ni pa bilo opravljene presoje vplivov na okolje v smislu zahtev EU. Projekt se namerava dokoncati brez javne razprave.

Cesta pelje preko Trnovskega parka, zelenega obmocja, katerega bo vecidel unicila. Napovedi kažejo, da bo cesta akumulirala veliko vec prometa, kar bo povecalo hrup in onesnaževanje zraka in neposredno prizadelo osnovno šolo ter druge zgradbe ob njej. Promet se bo povecal na predmestnih cestah, poleg glavne radialne ceste, kar bo prispevalo k dodatnemu onesnaževanju in drugim motecim pojavom v Trnovem, kar bo prebivalcem povzrocalo neprijetnosti. Projekt bo unicil mir Trnovega, cetrti, katere podeželsko tišino hvalijo turisticni vodici in ki je tesno povezana z arhitektom Plecnikom. To bo hkrati slabilo mestno kulturno dedišcino in turisticne prihodke.

Projekt je del županove kratkorocne strategije, ki ima namen dokoncati notranji cestni obroc in poskrbeti za vecje število parkirnih mest v mestnem središcu, vkljucno s stebrišcem na tržnici. Avtomobilski promet se je v zadnjih letih mocno povecal in Ljubljana je medtem postala glavno središce za zaposlovanje (komerciala in prosti cas) v sodobni slovenski ekonomiji. Ima 265 000 prebivalcev, a število dnevnih migrantov se ocenjuje na 130 000.

Vecina poti se opravi z avtomobilom, kar povzroca resne zastoje na cestah po vsem mestu, v nekaterih primerih med dnevom tudi dolgo trajajoce. Mestni avtobusni promet, ki ima malo prednosti po cestah, zamuja in je nezanesljiv, zaradi cesar ni privlacen. Kolesarjenje in tudi pešacenje je postalo neudobno in potencialno nevarno. Narašcanje zastojev zmanjšuje privlacnost in ucinkovitost mesta, kar bo zaviralo ekonomsko rast in spodjedalo njegovo uspešnost v prihodnosti. Ljudem je gibanje vedno bolj oteženo in tisti, ki nimajo avtomobila, imajo težave z dostopom do kljucnih lokacij (služba, šola, trgovina).

Podaljšek Barjanske ceste ne bo rešil teh težav. Enostavno bo k težavam še prispeval, saj bo povzrocal še dodatni promet. Težave s prometom mesta Ljubljane zahtevajo jasne korake za zmanjšanje uporabe avtomobilov, kjer ima le-ta negativen ucinek, bistveno izboljšanje javnega prevoza in boljše pogoje za kolesarje in pešce. Posebej je to nujno v mestnem središcu, ki se že duši v avtomobilskem prometu.

Naslednji koraki so priporocljivi v kratkorocnem obdobju:
• Crtanje projekta barjanske ceste in uporaba zemljišca za park, kolesarsko progo in javni center.
• Crtanje predloga za dokoncanje notranjega cestnega obroca in izgradnjo vec garaž v mestnem središcu
• Izvedba hitre študije o prometnih vzorcih, težavah in potrebah
• Zacrtanje in izvedba programa za avtobusni promet, pogoje za kolesarje in pešce, ureditev parkiranja in izobrazba javnosti v zvezi s prometom.

V srednjerocnem obdobju potrebuje mesto nacrt prometnih investicij za uvedbo projekta lahke železnice (tramvaj), o cemer naceloma obstaja soglasje.
Napraviti mestno središce dostopnejše, a z manj avtomobilskega prometa bo vkljucevalo zmanjševanje cestnega prostora, namenjenega avtomobilom. Hkrati pa bo mesto postalo ucinkovitejši prostor za ekonomski razvoj s sprostitvenimi in komercialnimi aktivnostmi in privlacnejše mesto za prebivalce Ljubljane in njihove goste, za srecevanje in sprostitev. Veliko mest po Evropi, npr Freiburg, Goteborg, Lille in Barcelona, je že ugotovilo, da tak pristop k mestnemu prometu povzroca ocitne koristi v smislu privlacevanja vlagateljev, izboljšanja okolja in doseganja družbene povezanosti.