|
Tuhinjska dolina se razteza pod Menino
planino in zajema dolini Nevljice in Motnišnice. Naselja so nastajala ob glavni
cesti, ljubke vasice pa se skrivajo tudi v stranskih, neokrnjenih dolinicah med
hribi. Glavna cesta, ki je povezovala Kranjsko in Štajersko, je že v 12. st.
predstavljala pomembno prometno žilo. Trgovska in tovorna pot je izgubila svoj
pomen ob koncu 17. stoletja, ko so trgovino in pošto preusmerili v Črni Graben.
Preložitev poti je imela usodne posledice, trpelo in ugašalo je gospodarsko
življenje doline.
Topli smeh in dobra volja domačinov, lepota
pokrajine z bogastvom voda ter biseri kmečke ustvarjalnosti pa znova v
Tuhinjsko dolino privabljajo vedno več obiskovalcev.
|
LOKE
Oko privabi obnovljena baročna
cerkev sv. Tomaža iz začetka 18. stoletja. Glavni oltar, prinešen iz
Frančiškanske cerkve v Kamniku, je delo frančiškanske podobarske delavnice. |
|
VASENO
Termalna voda je v Tuhinjski dolini
poznana že od petdesetih let naprej. Domačini in prebivalci okoliških vasi so
pogosto hodili k prosto iztekajoči vodi pri Kovaču namakat noge in roke ter jo
odnašali domov za pitje. Leta 1953 so se na območju Vaseno in Snovik začele
analize vode in tal ter raziskave za morebitno izkoriščanje termalne vode.
Ugotovili so, da teče iz vrtine voda, ki ima nekaj nad trideset stopinj
Celzija in kar nekaj
zdravilnih učinkov. |
|
TERME SNOVIK – svet termalnih užitkov
Pokrito termalno kopališče v
dragocenem naravnem okolju ponuja obiskovalcem možnost rekreacije 365 dni v
letu. Rekreacijski bazen, whirpool ter otroški bazen vas ogrejejo ter razvajajo
s hitro reko, podvodnimi masažami, masažami na klopeh ali pod slapovi. S
številnimi programi pa v vaš vsakdan prinesejo kanček zdravja, zabave in
sprostitve.
na vrh |
|
ŠMARTNO
Blizu vasi Šmartno naj bi nekoč na
hribu Livank stal grad Celjskih grofov, v njem pa zaklad, o katerem kroži tudi
več legend. Pred 700 leti so grad Livank podrli, razvaline pa so vidne še danes. |
SV.
MIKLAVŽ-GREBEN NAD GRADIŠČEM
Cerkev sv. Miklavža stoji na
gozdnatem slemenu. Prvič se omenja že leta 1526, leseni baročni oltarji s
podobami V.J.Metzingerja, lesen poslikan strop, freske J.Potočnika iz druge
polovice 18. stoletja pa pričajo o mojstrskem delu. Cerkev je obdajal
protiturški tabor, katerega en obrambni stolp je še zelo dobro ohranjen.
|
|
ZG.
TUHINJ
Vas Zg. Tuhinj spada med naselja,
ki so nastala v času starejše kolonizacije od 10. do 12. st.. Že v času svojega
nastanka je bila vas največje naselje v Tuhinjski dolini. To potrjuje tudi
nenavadno velika in zelo stara cerkev Marijinega vnebovzetja, ki naj bi jo
sezidali Celjski grofje in naj bi nastala v 13. stoletju. Njeno visoko starost
potrjuje lesen kipec Marije Sočutne iz 15. st., ki je razstavljen v narodni
galeriji v Ljubljani. V cerkvi je ohranjen tudi skrivnostni renesančni grb z
letnico 1534, ki predstavlja ščit z izklesanim dvoglavim orlom. Zanimiva je tudi
zgradba starega župnišča, ki je bilo po pripovedovanju lovski gradič Celjskih
grofov. Strmi in ozki dohod, velikost poslopja ter vzvišen položaj na robu
strmega holma pričajo o nekdanji pomembnosti te zgradbe.
na vrh |
ČEŠNJICE
V vasi Češnjice je zanimiva najdba
zaklada , kjer so v kmečki kleti izkopali lonec s kovanci, ki je danes
razstavljen v muzeju na gradu Zaprice. V veliki količini zlatnikov in srebrnikov
najdemo kar 14 različnih denarnih enot takratnih evropskih državnih tvorb, kar
pomeni, da je po cesti skozi Tuhinjsko dolino potovalo blago iz celotne Evrope. |
ŠPITALIČ
Kraj pod prelazom med dvema
dolinama je dobil ime po gostišču (hospital/špital), ustanovljenem leta 1228 za
trgovce in druge popotnike. Oskrbovali so ga menihi in je deloval do
protestantskega obdobja. Grad (porušen je bil leta 1944) in cerkev Sv. Antona
Puščavnika so postavili sredi 13. stoletja. |
|
MOTNIK
Motniška naselbina je v listinah
prvič omenjena v prvi polovici 12. st. Prvi znani gospodarji Motnika so bili
gospodje Motniški, ugledni graščaki, ki so prispevali velik delež k nastanku
trške naselbine in pridobitvi trških pravic. V 14. in 15. st., ko je bila
Tuhinjska dolina še glavna cestna povezava je bila v kraju razvita obrt.
Sredi Motnika, v parku pod lipami, je ohranjen sramotilni kamen (pranger) z
letnico 1793, kar pomeni, da je imel Motnik kot trg tudi lastno sodstvo. Na
hribu, ki se razteza nad Motnikom so še danes vidne razvaline motniškega gradu.
Zanimiva pa je tudi najdba motniškega pritlikavega nosoroga – Meninatherium
telleri. Ostanke te živali so našli v rudniku rjavega premoga v Motniku.
Kozolec v Motniku - Topler
Eden najlepših kozolcev na Gorenjskem iz druge
polovice 19. stoletja.
na vrh |
|
BELA NAD MOTNIKOM
Sv. Miklavž na Beli je tip gotske vaške podružnične
cerkve z zvezdasto obokanim prezbiterijem s figuralnimi sklepniki na oboku
in konzolami (kamniška stavbarska delavnica 15. stol.). |
MENINA PLANINA
Menina je planota z najvišjim
vrhom Vivodnik, ki se dviga 1508 m visoko. Skoraj povsem je porasla z gozdom, le
tu in tam so pašniki, od koder se nam odpira razgled po tej kraški planoti. Še
danes je zaznati nekdanji planšarski utrip planine. Lesene hiše in staje ter
črede krav nas pozdravljajo na poti čez njo. Priporočamo obisk dveh naravnih
znamenitosti – jezero Biba in ledeno jamo Jespa. Jezerce Biba leži v kotanji na
istoimenski planini, mimo nje vodita markirana pot in cesta, in tako ga ne
moremo zgrešiti. Jama Jespa pa oddaljena slabe pol ure hoje od planinskega doma
na Smrekovcu. Pot vodi do večjega udora, kjer je pogosto še sneg. Od tod vodi
pot naprej v jamo, kjer je večni led. |
na vrh |